Uroš Grilc za STA: Knjiga kot razmislek, raziskava in eksperiment

Projekt LSPK je bil profesionalno izpeljan in dobro sprejet. V čem se je ljubljansko prestolovanje knjigi razlikovalo od dosedanjih?

Ljubljana je deseto mesto, ki nosi ta naziv. Zadala si je nalogo, da glede na kriterije Unesca, dosedanja prestolovanja dvigne na višjo raven in zagotovi trajnejše učinke. Na to smo bili zelo pozorni. Ljubljani bo ostala nova infrastruktura - Trubarjeva hiša literature, nova knjižnica v Zadvoru, Severni park z bralnimi portali in park Labirint umetnosti. Ostale ji bodo tudi nove vsebine - časopis Pogledi, projekt Knjige za vsakogar, literarni festival Literature sveta. In ostali ji bodo nekateri simbolni koraki, ki smo jih zmogli v tem letu - slovenska uprizoritev Pahorjeve Nekropole v tržaškem gledališču Verdi, spomenik slovenskim protestantskim piscem in vključitev v mrežo mest-zatočišč za preganjane pisatelje. Svetu smo predstavili Ljubljansko resolucijo o knjigi, sprejeto na Svetovnem vrhu knjige v Ljubljani, ko nam je uspelo prvič pod skupno streho združiti vse ključne mednarodne organizacije s področja založništva, knjigotrštva in knjižničarstva. Pomeni, da smo v tem letu o knjigi veliko razmišljali, jo raziskovali in z njo tudi eksperimentirali; v tem letu smo se o knjigi veliko naučili, najsigre pri tem za ustvarjalce, stroko ali najširšo javnost, in to je dragoceno!

Trubarjevo hišo literature ste odprli septembra. Kaj se bo v njej dogajalo po zaključku prestolovanja knjigi? Doslej so potekali literarni večeri, predstavitve knjig, pogovori, koncerti in razstave.

Literarne hiše so zelo posebni prostori. Nekatere so ozko vezane na literaturo, nekatere pa se ukvarjajo s širšim intelektualnim in družbenim življenjem, predstavljajo mesta kritike in intelektualnega vrvenja. V Salzburgu in Oslu sta odlični literarni hiši po katerih se velja zgledovati. Ta drugi tip je tisti, ki mu želimo slediti tudi mi, na kar kaže že sedanji program, ki sega od literature, do predavanj, okroglih miz, delavnic, izobraževanj in razstav. Vloga Trubarjeve hiše literature bo v prihodnje še bolj izrazita, saj bo Ljubljana kandidirala za trajni Unescov naziv Mesto literature. Trubarjeva hiša literature bo glavno osišče dogajanj, povezanih s knjigo, in na ta način bo dejavno prispevala k duhovnemu utripu mesta.

Projektov je bilo mnogo, za začetek bi lahko izpostavili še štirinajstdnevnik Pogledi. Ti so razprli pomemben prostor za reflektirano pisanje o kulturi.

Po Razgledih izpred desetih let ni bilo medija za zahtevnejše bralce s področja kulture. Po drugi strani Pogledi niso obujanje Razgledov, narejeni so za današnji čas, za današnjega bralca, ki mu dnevno poročanje o kulturi ne zadošča. Vsebinsko gledano so eden izmed najpomembnejših delov programa Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010, že v izhodišču pa so bili zamišljeni kot večletni projekt, kar potrjuje tudi pogodba o triletnem financiranju.

Statistika govori, da imajo Pogledi 4000 naročnikov in 12.000 bralcev. Kaj sporoča ta statistika?

To je bolj vprašanje za izdajatelja. Z realizacijo Pogledov smo v vsebinskem smislu zelo zadovoljni in tudi kulturna sfera jih je povečini lepo sprejela. Omenjena statistika je domet, ki smo ga kot realnega določili že v javnem razpisu. Glede števila bralcev se Pogledi gibljejo v polju pričakovanj obeh financerjev. To je solidna statistika. Naklada 60.000 izvodov v prvih treh mesecih je bila silno ambiciozna poteza z velikimi učinki tudi za kulturne producente. Takrat so Pogledi dobili podton medija, ki nagovarja široko občinstvo in bi lahko dobil vlogo osrednjega medija za promocijo kulture.

Menim, da v medijskem prostoru potrebujemo bistveno več prostora, ki bi bralce s kulturnimi vsebinami prijazno nagovarjal in jih spodbujal k udeležbi v kulturi, saj se včasih zdi, da uredniki, zlasti v dnevnem časopisu, manj razmišljajo o tem, komu je določen prispevek o kulturi pravzaprav namenjen. A to je le nasledek največje, že kronične bolezni slovenske kulture, ki bralca in kulturnega potrošnika zelo podcenjuje, namesto da bi vztrajno iskala načine, kako se mu približati in ga pridobiti.

Večkrat ste dejali, da je LSPK želela predstaviti krogotok knjige od nastajanja do branja, od proizvodnje do potrošnje. Je kateri del tega krogotoka ostal spregledan?

Spregledan gotovo ni ostal noben, glede na to, kakšen spekter dogodkov se je zgodil. Zavedati se moramo, kaj so ključne značilnosti slovenskega knjižnega trga. To je trg z izredno bogato produkcijo. V lanskem letu je 1111 izdajateljev izdalo 5720 naslovov knjig in brošur, od tega 1750 leposlovnih knjig. Primerjalno z ostalimi evropskimi državami, glede na število prebivalcev, to pomeni, da je produkcija knjig zelo obsežna in da je produkcija leposlovja pri nas zelo visoka. Imamo tudi zelo dobro razvito mrežo splošnih knjižnic, po izposoji knjig v splošnih knjižnicah je Slovenija v evropskem vrhu.

Naš večni problem pa ostaja prodaja knjig...

Da, tu smo na evropskem dnu. S programom Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010 smo se želeli soočiti z vprašanjem, kaj se dogaja s prodajo knjig, ki jo razumemo kot del bralne kulture, in ali lahko premikamo splošno sprejete okvire, do kod lahko seže prodaja slovenske knjige. Če bi ponovno oblikovali program prestolnice knjige, bi se zagotovo bolj poudarjeno posvetili določenim skupnim in še nerešenim temam slovenskega založništva, denimo vprašanju informacijskega sistema "knjig na trgu".

To temo je odprl projekt Knjige za vsakogar, ki se bo nadaljeval. Obstaja recept, kako v Sloveniji povečati naklade knjig, posledično znižati njihovo ceno, vendar ohraniti obstoječo raznolikost naslovov?

Tukaj ni recepta, delovanje knjižnega trga je preveč zapleteno. Raznovrstnost knjižnih naslovov je v Sloveniji na zelo visoki ravni. Eden od razlogov je tudi solidno sofinanciranje knjižne produkcije s strani države, drugi razlog je dolgorepost knjižne produkcije, ko seštevek vseh ekonomsko manj zanimivih knjig na trgu na koncu pripelje do omembe vrednega tržnega deleža. Če pogledamo samo zahtevnejše leposlovne knjige, potem se te v Sloveniji tiskajo v nakladi do 300 izvodov za poezijo, sicer pa do 600 izvodov za prozna dela.

Rezultat celotnega programa Ljubljana - svetovna prestolnica knjige lahko v nekaterih učinkih na knjižni trg danes že tudi izmerimo. Povprečna naklada leposlovne knjige v 2009 je znaša 1098 izvodov na naslov, povprečna cena knjige pa je bila v letu 20,03 evra. V letu 2010 je povprečna naklada leposlovne knjige narasla na 1221 izvodov na naslov, cena pa padla na 19,43 evra. To je zelo razveseljivo, slovenska knjiga s tega vidika postaja dostopnejša, in le upamo lahko, da se bo ta trend nadaljeval. Podatki so razveseljivi še posebej spričo dejstva, da je bilo leto 2010 močno zaznamovano s krizo in posledično zmanjšano potrošnjo.

Kakšno sporočilo gre torej založnikom?

Predvsem to, da je kupcev zahtevnejših knjig v Sloveniji bistveno več, kot se je predvidevalo. Drugo sporočilo je, da so knjižnice lahko zanimiv prostor tudi za prodajo knjig, če seveda ta temelji na jasno oblikovanem konceptu promocije knjige in branja ter se omejuje na kakovostno knjižno produkcijo. Knjižnice seveda ne morejo in ne smejo postati knjigarne, lahko pa uporabnikom ponudijo novo kakovostno storitev. Prodajna mreža, ki jo je ustvaril projekt Knjige za vsakogar, je na koncu štela 220 prodajnih mest (knjigarn, knjižnic in kulturnih ustanov) in pokrila skoraj ves del Slovenije. Naloga za prihodnost je, da pokrijemo vsa področja in ljudem omogočimo dostop teh knjig. In še cena. Naj knjiga stane tri ali pet evrov, nihče je ne bo kupil le zato, ker je poceni, cena ni bila odločilen dejavnik, kupcev knjig ne gre podcenjevati. Jasno je, da projekt Knjige za vsakogar ni ekonomski model prodaje knjig, temveč kampanja za promocijo knjige in branja, ki je omejena na kakovostne knjige in ima zato omejen domet.

Je naziv pripomogel tudi k boljšemu turističnemu obisku Ljubljane?

Da, to je splošni učinek programa Ljubljana - svetovna prestolnica knjige. Zavod Turizem Ljubljana je promocijo Ljubljane kot turistične destinacije gradil na blagovni znamki prestolnice knjige in s tem nagovarjal zlasti zahtevnejše turiste iz tujine. Rezultat tega pristopa je 20-odstotno povečanje števila nemško govorečih gostov, ki so drugi po številu tujih obiskovalcev Ljubljane.

Na Svetovnem vrhu knjige je bila večkrat omenjena e-knjiga, ki se jo lahko skupaj z bralniki izposodi v Mestni knjižnici Ljubljana. Bo e-knjiga pretresla slovenski knjižni trg?

Projekt v Mestni knjižnici Ljubljana je namenjen predvsem temu, da se uporabniki spoznajo z e-knjigo. Dejstvo je, da bo morala založniška panoga v prihodnosti računati na vse večji obseg e-knjig. Elektronske knjige so vse pomembnejši del založništva in panoga se mora s tem dejstvom soočiti. Nikakor pa e-knjiga ne pomeni konca tiskane knjige, že večkrat napovedovani čas smrti za knjigo še ni nastopil, glede na obseg knjižne produkcije so te napovedi očitno pretirane. Zlasti ne na področju leposlovja in humanistike, v segmentih, kjer gre za intenzivno, kompleksno in individualno izkušnjo branja, bo tiskana knjiga še naprej kraljevala.

Sicer pa ima založniška panoga kar nekaj težav z e-knjigo. Te so predvsem visoka cena bralnikov, ki niso splošno razširjeni in ni nujnosti pri uporabnikih, da bi to postali. S tem ni kritične mase, ki bi spodbudila založnike, da bi se odločneje podali na trg e-knjig, z njimi je povezan tudi problem prevlade glavnine dosegljivih e-knjig, ki so napisane v angleščini. Drugi ključen problem e-knjig je seveda cena. Ta je danes pri novih izdajah višja od tiskane knjige. A vendar, razvoja na tem področju ne gre podcenjevati, nemara pa bo ključno tudi vprašanje, kako inovativna bo založniška panoga pri izkoristku vsega dobrega, kar prinašajo elektronski bralniki. Zame so e-knjige torej tudi priložnost za razvoj založništva.

Prestolovanje se bo danes v Kinu Šiška sklenilo z umetniškim dogodkom Daj besedo režiserja Vlada Škafarja.

Da, z neposrednim prenosom na nacionalni televiziji. Začeli smo ga z uprizoritvijo Matjaža Bergerja v Križankah, ki je slavila filozofijo besede, knjige in pisave, sklenili pa ga bomo s slovesnostjo v režiji Vlada Škafarja, ki bo odkrivala čustva, povezana z branjem, zgodbami in knjigo. Dva zelo različna dogodka, ki zgoščata vso raznolikost programa, ki je za nami.