misliDelo: Povečan literarni promet (23. 4.)
Ljubljana, 22. aprila - V času, ko od vsepovsod dežujejo slabe novice, je lepo srečati eno dobro. Dobra novica ni to, da se je končalo enoletno obdobje, v katerem je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige (deseta po vrsti, na Unescovo pobudo in skrb), pač pa splošna ocena in tudi občutek, da je bila prireditev uspešna, v Delovi temi dneva piše Peter Kolšek.
Čeprav se da postreči tudi s podatki (da je bilo dogodkov precej več kot načrtovanih petsto, da je naše mesto obiskalo nekaj deset uglednih pisateljev z vsega sveta, da je nizkocenovna edicija Knjiga za vsakogar že do konca lanskega avgusta dosegla več kot 57.000 bralcev), je bistvo enoletne prireditve vendarle to, da je povečan literarni promet v Sloveniji deloval navzven izrazito promocijsko in da se je hkrati doma zelo povečal interes tako za leposlovno knjigo kot za literaturo v njej.
Ljubljana in Slovenija sta priložnost izkoristili dovolj dobro, Slovenci pa se bomo zdaj, ko si je knjiga za novo prestolnico izbrala Buenos Aires, lahko znova posvetili svojim starim problemom s knjigami - se pravi s tistimi, ki jih financirajo, zalagajo, prodajajo, pišejo in berejo.
Najpomembnejša za življenje knjige sta pisatelj in bralec. Problem pisateljev je, da pišejo veliko in morda preveč, zaslužijo pa malo, problem bralcev pa, da berejo premalo, premalo zlasti domače avtorje. Prireditev, ki se je danes končala, prvim sporoča, da so bralci še zmeraj na svetu, drugim pa, da jih pisatelji potrebujejo, zaključuje komentator.