Prenovljene srednjeveške freske v baziliki na Ptujski Gori

Freske se nahajajo v jugozahodnem delu ptujskogorske bazilike. Leta 1948 jih je odkril in obnovil restavrator Peter Železnik, v zadnjih 60 letih pa so ostale nedotaknjene, zato so bile že močno zaprašene in delno tudi poškodovane.

Bratje minoriti, ki skrbijo za baziliko, so se ob 600-letnici te osrednje romarske cerkve mariborske nadškofije odločili, da freske obnovijo. Z deli so ob sodelovanju zavoda za varstvo kulturne dediščine pričeli oktobra 2009, docela končali pa bodo z njimi po praznikih.

Po besedah odgovornega konservatorja Roberta Peskarja so freske visoke umetniške kakovosti, saj so kljub starosti razmeroma dobro ohranjene. Vsebujejo določene detajle, ki jih pri nas nismo vajeni, na primer okraski iz srebra, ter nekaj edinstvenih motivov, kot so stigmatizacija sv. Frančiška in redka upodobitev svetnic Marije in Marte.

"Freske so res tisti kosi, o katerih smo se na študiju umetnostne zgodovine učili kot o najvišji stopnji srednjeveške umetnosti," je ponazorila generalna direktorica zavoda za varstvo kulturne dediščine Jelka Pirkovič. Kot je dejala, njihova obnova ni pomembna le za romarski kraj ampak tudi za slovensko kulturno dediščino, saj bazilika tako ni več le spomenik izjemnega pomena z vidika arhitekture in kiparstva ampak po novem tudi slikarstva.

Že 600 let staro Marijino svetišče na Ptujski Gori, ki so jo maja lani razglasili za baziliko, je osrednja romarska cerkev mariborske nadškofije, zaradi bogate zgodovine in kulturno-umetnostnih dragocenosti pa predstavlja tudi pomemben kulturni spomenik. Pod kamnitim baldahinom ima svoje osrednjo mesto reliefna podoba Marije, ki je izklesana iz enega kamna. Pod njenim plaščem je upodobljenih 82 naših prednikov iz različnih stanov 15. stoletja. Vsako leto na praznik Marijinega vnebovzetja verniki pred to podobo obnavljajo posvetitev slovenskega naroda Mariji.