misliRazstavni daljnogled
Rim, 6. maja - V Rimu si je prvič v zgodovini mogoče ogledati 100 mojstrovin iz zbirke frankfurtskega muzeja Städel, londonska galerija Tate Modern ponuja razstavo, posvečeno novim dokumentarnim formam v fotografiji, v Zagrebu pa si je še nekaj dni mogoče ogledati razstavo novega hrvaškega pop arta.
V Rimu na ogled 100 mojstrovin iz frankfurtskega muzeja Städel
RIM - V rimskem razstavišču Palazzo delle Esposizioni je do 17. julija na ogled razstava Sto mojstrovin iz muzeja Städel v Frankfurtu - impresionizem, ekspresionizem, avantgarde. To je prva predstavitev del iz omenjenega muzeja v Italiji. Eno najbogatejših zbirk del evropskih mojstrov je sicer leta 1815 ustanovil trgovec in bankir Johann Friederich Städel.
V Palazzo delle Esposizioni je na ogled izbor del, nastalih v 19. in 20. stoletju. Postavitev ponuja dober vpogled v obdobje, ki sega od ustvarjanja nazarencev do romantike, od realizma do impresionizma in od simbolizma do avantgarde. Razdeljena je v sedem poglavij, ki so predstavljena v sedmih dvoranah, ki obdajajo monumentalno rotundo Palazzo delle Esposizioni.
Razstavo uvede obdobje klasicizma v Nemčiji v zgodnjem 19. stoletju, sledi poklon francoskemu impresionizmu, kjer je mogoče videti od realističnih krajin Corota in Courbeta do Renoirjevih portretov in Degasovih mojstrovin.
Osrednji del postavitve je posvečen simbolizmu. Predstavljena so dela Böcklina, Ensorja, Moreauja, Muncha in Redona, katerih ustvarjaje je odmevalo tudi v delu skupine Nabis, ki jo zastopajo Bonnard, Vallotton in Vuillard. Razstava se nadaljuje z mojstrovinami nemškega ekspresionizma, ki ga zastopajo predstavniki skupine Most (Die Brücke) in skupine Modri jezdec (Der Blaue Reiter).
Celotna sekcija je v Palazzo delle Esposizioni posvečena Maxu Beckmannu, postavitev pa zaključuje vizionarski eksperimentalizem umetnikov, kot so bili Max Ernst, Paul Klee in Pablo Picasso, je zapisano na spletni strani Palazzo delle Esposizioni.
V londonski Tate Modern razstava, posvečena novim dokumentarnim formam v fotografiji
LONDON - V galeriji Tate Modern so v začetku maja odprli razstavo z naslovom Fotografija - nove dokumentarne oblike. Razstava raziskuje načine, kako pet sodobnih umetnikov uporablja fotografski aparat za raziskovanje, širjenje in preizpraševanje moči fotografije kot dokumentarnega medija. Postavitev, na kateri so predstavljene izključno nove pridobitve galerije, obsega nedavno nastala dela Luca Delahayea, Mitcha Epsteina, Guyja Tillima in Akrama Zaatarija, pa tudi dve pomembni zgodnejši deli Borisa Mihajlova, piše na spletni strani galerije.
Fotografije vsebinsko pokrivajo od konfliktov v Iraku in Afganistanu, volitev v Kongu do vsakdanjega življenja v Ukrajini pred in po razpadu Sovjetske zveze.
Vsaka soba je posvečena drugačnemu projektu, v katerem umetniki pod vprašaj postavljajo odnos med dokumentarno vrednostjo fotografije in njenim mestom v muzeju. Razstava bo na ogled do 31. marca prihodnje leto.
V galerija Klovićevi dvori razstava novega hrvaškega pop-arta
ZAGREB - V galeriji Klovićevi dvori je še do 12. maja na ogled razstava z naslovom Pop art ni mrtev - ikone novega hrvaškega pop arta. Razstava želi pokazati, da je pop-art še danes živ ter opozoriti na kontinuiteto in ponovno zanimanje umetnikov srednje in mlajše generacije zanj.
Čeprav danes pop art velja za zgodovinski pojem, za umetniški pojav, ki je zaznamoval 60. leta minulega stoletja, je mogoče po dolgem obdobju, v katerem za spremljanje tega mednarodnega pojava na hrvaški umetnostni sceni ni bilo nobenega zanimanja, ponovno govoriti o svojevrstni kontinuiteti pop arta, je zapisano na spletni strani galerije.
Razstava Pop art ni mrtev, na kateri so predstavljene "ikone" novega pop-arta na Hrvaškem, ponuja kolektivni pogled skupine izbranih avtorjev, oziroma njihova dela, ki nazorno pričajo o novih interpretacijah pop-arta. Pri tem ne gre za umetniško skupino ali neko novo gibanje v umetnosti, ampak gre za umetnike in dela, ki jih je mogoče spremljati tudi v kontekstu sodobnih interpretacij pop-arta. Predstavljeni so avtorji, ki zavestno ironizirajo pogosto citirane teme, podedovane iz anglosaksonskega pop-arta ali domačih množičnih medijev.
Z izrazito kolorističnimi slikami, skulpturami in instalacijami se umetniki dotikajo vpliva reklamne industrije, ikon potrošniške civilizacije, spremembe vrednostnega sistema - družbenega, političnega, globalnega in lokalnega, obenem pa opozarjajo tudi na ekološko ozaveščenost družbe.