misliIzšli filozofski deli o kognitivni znanosti in komičnem v pop kulturi
Ljubljana, 4. maja - Pri založbi Aristej so izdali dve filozofski deli Kognitivna znanost: Filozofska vprašanja avtorice Olge Markič in delo Izarja Lunačka z naslovom Ciklična vera popularne kulture. Knjiga Markičeve je prerez nekaterih filozofskih vprašanj znotraj kognitivne znanosti, Lunaček pa v delu odkriva povezave med smešnim, pop kulturo in arhaičnim.
Kognitivna znanost je po besedah Markičeve, profesorice filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti in avtorice številnih filozofskih del, relativno novo področje, s katerim se ukvarja vrsta strokovnjakov z različnih področjih od filozofov, psihologov, lingvistov do strokovnjakov s področja družbenih ved in računalništva ter nevropsihologije. Veda se je sprva ukvarjala zgolj s kognitivnimi oziroma spoznavnimi procesi, danes pa se ukvarja z vsemi duševnimi procesi, vključno s čustvi, je poudarila.
Avtorica se v delu sprašuje, kakšno vlogo ima filozofija znotraj kognitivne znanosti, obenem pa jo zanima tudi filozofija kognitivne znanosti v smislu preučevanja narave kognitivne znanosti. Sprašuje se tudi, kako sploh sodelujejo vse discipline - tako humanistične, naravoslovne in družboslovne - znotraj kognitivne znanosti.
Drugi del knjige je posvečen nevrofilozofiji, ki se povezuje z nevroznanostjo. Slednja je po besedah Markičeve danes zelo aktualna, preučuje pa predvsem čustva in voljo. Markičeva vidi vlogo filozofije v tem, da opozarja na prehitra sklepanja, ki bi se lahko pojavila ob odkritih dejstvih nevroznanosti. Zaključki v smislu, "če bomo poznali delovanje možganov, bomo spoznali, da je svobodna volja človeka iluzorna", se ji zdijo zelo nevarni. Rezultati nevroznanosti ponujajo le en rezultat, ki pa ni edini možen, zato se morajo po mnenju Markičeve vede povezovati in iskati skupne odgovore.
Izarja Lunačka je kot ljubitelja in avtorja številnih stripov zanimalo teoretsko ozadje smešnih likov in zgodb. Kot filozof se je v delu spopadel s fenomenom smešnosti, ki je po njegovem prepričanju glavna sestavina popularne kulture. Delo razkriva, da so pojmi smešnega oziroma komičnega, popularnega in arhaičnega med seboj tesno povezani. Med drugim poveže današnjo pop kulturo s srednjeveškimi karnevali in liki, ki so pozneje vstopili v gledališče in na film, obenem pa so imeli tudi globljo, religiozno plat.
Lunaček v delu izpelje trditve, da na današnjo komično popularno kulturo ne gre gledati le zgolj kot na nedolžno zabavo, pač pa kot na sodobno naslednico prastarega odnosa do svetega. Arhaična religioznost, ob čemer ima v mislih verovanja pred monoteizmi, se po njegovem mnenju neuradno ohranja prav v obliki popularne kulture.