Pisatelji zaskrbljeni, a optimistični glede prihodnosti pisanja

Predsednik slovenskega centra PEN Marjan Strojan je ob srečanju na temo knjižne raznolikosti in prihodnosti pisanja zapisal razmišljanje o vplivu globalizacije preko monokultur na knjižno raznovrstnost. Slednjo po njegovem mnenju ogrožata "izdajateljski pohlep in finančna koncentracija v svetu založništva", zaton knjigarn se mu zdi arhitekturna slaba izkušnja, izginjanje knjig zaradi naprav za elektronsko branje pa katastrofa.

Ob tem Strojan meni, da mora v pogojih vzdržnostnega razvoja vsakdo imeti možnost, da lahko bere in se izraža v lastnem jeziku, dobri avtorji pa bi morali imeti povsod enake pogoje, da bralcem predstavijo svoje delo. Sam ne dvomi, da bomo sčasoma vsi živeli v skupnosti, ki presega na primer narod, toda ne bi smeli pristati "na nekaj manj".

Meta Grosman v razvoju tehnologije vidi ključno spremembo v procesu branja. S tiskom je branje postalo bolj dostopno in osebno, pri elektronskih besedilih pa je osebna nota še močnejša, saj avtorji k besedilu lahko dodajajo slike, zvok in povezave do drugih besedil, je povedala. Pri tem bralec zaradi deljene pozornosti sicer težje zbere globoke misli, ustvari empatijo, po nekaterih raziskavah pa se bralci zaradi razvoja tehnologije že pritožujejo zaradi predolgih stavkov v starejših besedilih.

Direktor javne agencije za knjigo RS Slavko Pregl je zbrane seznanil z dejstvom, da v Sloveniji letno izide okrog 4000 knjig, od tega polovica leposlovja, polovica tega pa je prevodov. V Sloveniji smo tako po številu naslovov na prebivalca skoraj v svetovnem vrhu, po številu prevodov na prebivalca pa v samem vrhu, je poudaril. Povprečni Slovenec si na leto iz knjižnic izposodi 12 knjig, kupi pa dve knjigi. Pomen literature za Slovence po Preglovem mnenju ponazarjata letošnja 50-letnica Bralne značke in kip pesnika Franceta Prešerna na osrednjem ljubljanskem trgu.

Eva Hauserova (češki PEN) je bibliodiverziteto primerjala z biološko raznovrstnostjo. Uničeni sistemi se po njenih besedah obnavljajo dolgo časa, vendar imajo naravni trend vračanja v prejšnje zapleteno stanje. Komunistični sistem na Češkem je tako skušal vzpostaviti monokulturo, a se to ni obneslo, je dejala. Kritični pisci so namreč ostali prikrito kritični v subkulturi znanstvene fantastike. Glede knjižne raznovrstnosti tako ostaja optimistična, bolj pa jo skrbi, da je z razvojem elektronskih medijev danes morda več avtorjev kot bralcev.

Glede prihodnosti pisanja ni bil zaskrbljen niti Andrej Blatnik (slovenski PEN), ki meni, da knjiga ni format, ampak vsebina. Pri tem po analogiji nosilcev zvoka in slike računa na "avro osebnosti", ki še vedno prodaja koncerte. Yair Biran (francoski PEN) medtem v knjižni raznolikosti vidi eno izmed temeljnih svoboščin sodobnega človeka. V svojem razmišljanju je opozoril na različne oblike cenzure, poleg politične tudi na sodno, administrativno, medijsko in založniško.

Prihodnost pisanja ni zaskrbljujoča tudi za Sylvestra Clancierja (francoski PEN), ki meni, da so starejši mediji bolj obstojni kot elektronski, najpomembnejši nosilci pa zanj ostajajo bralci. Sydney Lea (ameriški PEN) je ob priznanju lastne tehnološke nepodkovanosti izrazil skrb, ker se človeška sposobnost pozornosti manjša, ob tem pa se je vprašal, ali lahko razen haikujev v Twitterjevi omejitvi 140 znakov avtor sploh zapiše kaj, kar je vredno razmisleka.

Twitter je dal misliti tudi Tariku Günerselu (turški PEN), ki pa se je tematike lotil na bolj zabaven način. "Če bi imel Mojzes tehnologijo, bi napisal deset tweetov in ne zapovedi," je namreč razmišljal. Računalniki v pisanje prinašajo grafične elemente, zato so "hieroglifi lahko ponosni na svoje pravnuke", je še povedal.