Nekdanje in bodoče EPK s podobnimi problemi

V Porurje, ki je nosilo naziv EPK lani, je bilo samo zaradi tega projekta investiranih 500 milijonov evrov, v zadnjih petih letih pa je bilo na ta račun odprtih najmanj 10.000 delovnih mest. "EPK je bil za nas velik uspeh. Koristen ni bil le za razvoj na kulturnem ampak tudi drugih področjih," je pojasnil Schmidt.

Zelo uspešen je bil tudi avstrijski Linz, ki se je iz industrijskega razvil v tudi kulturno zanimivo mesto. V času EPK leta 2009 so odprli številne nove kulturne točke, navdušenje nad projektom pa jim je uspelo razširiti tudi med lokalne prebivalce. "Tretjina takratnih projektov se nadaljuje še danes," je pojasnil Ulrich Fuchs, ki trenutno sodeluje pri pripravah na EPK v Marseillu leta 2013.

Iz izkušenj ve, da se pri vsaki EPK pojavljajo kritike na račun datuma objave programa. "Meni se zdi dobro, da se z njegovo predstavitvijo ne hiti, saj se tako pušča odprt prostor za ideje. Najbolje je, da se ga objavi dva ali tri mesece pred pričetkom leta EPK, prej pa napove le par večjih projektov, da lahko služijo za promocijo," je dejal.

V skoraj vseh mestih se pojavljajo tudi težave z denarjem in organizacijsko strukturo, za kar pa je največkrat kriva politika. Veliko takšnih težav so na primer imeli v madžarskem Pecsu, a tamkajšnji predstavnik Szalay Tamas kljub temu meni, da jim je EPK prinesla številne koristi. "Imeli smo težave, a se je na koncu vse rešilo," je dejal.

Vsi so se strinjali, da je Maribor na dobri poti. "Pustite kulturnim delavcem, da delajo," je bil eden od nasvetov, ki ga je izrekel Schmidt.

Tudi v drugih prestolnicah kulture so bile težave pri investicijah v infrastrukturo, a te po Fuchsovem mnenju niso odločilne. "Na investicije je treba gledati dolgoročno, zato ni nujno, da so nared še pred pričetkom EPK," je menil.

Portugalski Guimaraes, ki bo EPK isto leto kot Maribor in partnerska mesta, se je priprav aktivno lotil že leta 2009 in je prvo verzijo programa predstavil konec letošnjega januarja. "Trenutno smo v fazi produkcije, denar imamo zagotovljen, zato smo zelo zadovoljni," je dejala tamkajšnja predstavnica Andrea Sofia Martins.

Portugalci imajo za program, ki bo obsegal okoli 500 dogodkov, na voljo 25 milijonov evrov, investicije v infrastrukturo pa se ocenjuje na okoli 70 milijonov evrov. Od tega so okoli 44 milijonov evrov pridobili iz evropskih skladov.

Neformalna srečanja predstavnikov EPK potekajo že od leta 2008 na pobudo norveškega Stavangerja. Na tokratnem srečanju od 5. do 8. maja so prisotni predstavniki Stavangerja, Pecsa, Essna, Tallina, Turkuja, Guimaraesa, Košic, Marseilla, Umee, Rige, Monsa in Plzna.