Pisatelji na Bledu tokrat o tujosti in poti do miru

Pogovor je vodil predsednik komiteja Edvard Kovač (slovenski PEN), ki je zamisel o nacionalnih literarnih junakih umestil v obdobje romantike, pri tem pa se je vprašal, koliko je v sodobnem svetu potrebno, da se literarni ustvarjalci oddaljijo od klišejskih podob posameznega naroda o tujcih.

Idealni protagonist neke drame ali romana je po mnenju Kovača oseba, ki uhaja iz stereotipov in klišejskih označb ter vnaša v zavest zamisel, da je vsak človek nekaj enkratnega, nepojmljivega. Predsednik mednarodnega komiteja se je ob tem vprašal, ali je vloga nacionalne literature v tem, da obstoječe predsodke povzema, ali pa naj jih obravnava kritično.

Miha Pintarič (slovenski PEN) se je strinjal, da je tujec "romantična pogruntavščina", ob tej temi pa je bil bolj črnogled. Po njegovem mnenju smo izgubili sposobnost vere v preproste stvari in ne znamo več umirati z dostojanstvom, ker nam v oporo manjka preprosta beseda. Zlagana jasnost današnjega govora je po Pintariču jasen odsev sodobne človeške duše.

Marketa Hejkalova (češki PEN) je zavrnila mit o številnih literatih tujcih na Češkem. Kafka je bil v Pragi resda nemški govorec med Čehi in Jud med katoličani, na njegovo ustvarjanje so vplivale tudi težave z zdravjem, ženskami in očetom, vendar je bil po mnenju Hejkalove enostavno dober pisec. Za pisatelja torej ni pomembno, da je resnični tujec, temveč da je tuj na drugačen način, na nek način "tujec v sebi", je zaključila.

Pri avtorjevi "tujosti" je po mnenju Zorana Paunovića (srbski PEN) ključni element nostalgija, ki jo sam vidi kot motnjo v času in prostoru. Trditev je ponazoril s primerom pisatelja Miloša Crnjanskega in njegovega literarnega junaka Nikolaja Rjepnina, ki sta v tujem Londonu oba podlegla nostalgiji.

Mir bo mogoč šele, ko bodo ženske prevzele enakopravno mesto v družbi, je prepričan francoski avtor Marek Halter. Ženske trenutno zasedajo marginalno mesto nekdanjega proletariata s slabim plačilom in manj pravicami, je razložil njihovo "tujost" in ob tem dodal, da je za mir dovolj že spoštovanje tujega, ne ljubezen.

Zanimiv primer tujega v literaturi, namenjeni miru, je na Bledu predstavil John Coutts (škotski PEN). Zbirka zgodb za otroke "Power of Goodness" je namreč namenjena čečenskim otrokom, v njej pa je med nekaterimi klasičnimi deli tudi pripoved o ruski učiteljici v Groznem, ki si z dejanji v vojni pridobi zaupanje učencev in kolegov. Coutts je obenem dodal, da moramo poleg vojne vihre seveda najti boljše načine, da se ljudje zbližamo.

Pisatelji so razpravo o tujcu v literaturi in poti do miru nadaljevali s primeri ustvarjalnosti Romov na Madžarskem in Kurdov, pa tudi z razpravo o občutkih "tujosti" in "pozabljenosti" mnogih srednjeevropskih in balkanskih piscev v primerjavi z njihovimi zahodnimi kolegi.