misliPri založbi Sanje izšla Hesselova knjiga Dvignite se!
Ljubljana, 9. maja - Pri založbi Sanje je izšla knjiga Dvignite se!. V njej Stephane Hessel, zvest svojemu prepričanju, da v izzivih sodobnega sveta ni mogoče ostati brezbrižen niti preložiti odgovornosti na ramena drugih, poziva k uporu zoper stihijski tok stvari in k ukrepanju, je v uvodu knjige zapisal bivši predsednik Slovenije Milan Kučan.
Hessel je omenjeno knjigo napisal, ko mu je bilo 93 let. Konec lanskega leta je izšla v Franciji in kmalu postala najbolj prodajana knjiga v knjigarnah. Hessel, tudi eden od tvorcev splošne deklaracije o človekovih pravicah, je, kot je na današnji predstavitvi v knjigarni Sanje povedal pisec spremne besede, borec za človekove pravice in novinar Branko Soban, s to knjigo zadel bistvo. Razlogov za jezo je namreč danes res ogromno, avtorjev, kot je on, pa premalo.
Po besedah prevajalke Agate Tomažič je na mladih, da se uprejo, na njih temelji tudi skrivnost uspeha te knjige. Čeprav jo je napisal 93-letnik, naj bi dala misliti predvsem mladim, ki so zazibani v letargijo. Hesselov poziv je po njenih besedah povsem legitimen, poudarek pa je predvsem na razmisleku in na tem, da se ne sme vsega sprejeti za suho zlato.
Sicer pa je prvo desetletje novega tisočletja po Sobanovih besedah eno najbolj paradoksalnih v zadnjih sto letih. Svet namreč govori o kulturi miru, v praksi pa lahko spremljamo le nasilje in vojne. Svet je v začaranem krogu, iz katerega se ne zna iztrgati. Družbi danes manjka odgovornosti, kritičnega razmišljanja in kritičnega odnosa do težav, ki pa jih je ogromno, meni Soban in poudarja, da je premalo kritičnosti opaziti tudi v medijih.
Milan Kučan, ki je tudi osebni prijatelj Hessela, pa je izpostavil, da je knjiga Dvignite se! neke vrste programski dokument. Hessel v njej nagovarja francosko mladino in jo opozarja, da svet, v katerem živi, ni edini možni svet, in da je na njej, da ga spremeni.
Stephane Hessel se je rodil leta 1917 v Berlinu. Družina je leta 1924 emigrirala v Francijo. Leta 1937 je dobil francosko državljanstvo. Med nacistično okupacijo Francije se je pridružil odporniškemu gibanju. Bil je zajet in deportiran v taborišči Buchenwald in Dora. Po 2. svetovni vojni je bil eden od tvorcev Splošne deklaracije človekovih pravic, ki so jo Združeni narodi razglasili decembra leta 1948. Pozneje se je posvetil diplomatski karieri.