Na hitro prelistano 14.5.2011 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 14. maja - Pri založbi LUD Šerpa so izdali pesniško zbirko Raymonda Carverja V morski svetlobi, pri Založbi Ved pa pesmi Mateja Krajnca Same dobre novice. Pri Celovški Mohorjevi družbi je izšlo delo Silvina Eiletza Pred sodbo zgodovine: Stalin, Tito in jugoslovanski komunisti v Moskvi, pri Zavodu RS za šolstvo pa Književne študije 3 Borisa Paternuja.

V MORSKI SVETLOBI - PESNIŠKA ZBIRKA NEPESIMISTIČNEGA PESNIKA CARVERJA

Poezija ameriškega pesnika in pisca kratke proze Raymonda Carverja (1938- 1988) vsebuje precej tonov deziluzionizma, neredko radikaliziranih v nepreklicnost z zadnjim verzom, je v spremni besedi zapisal Marko Golja, ki je Carverjeve pesmi tudi prevedel. Kljub temu Carver po prevajalčevem mnenju ni pesnik pesimizma. Izgubljeni svet in praznino kar nekajkrat zapolni z intenzivnim, včasih skoraj himničnim, zanosom. Carverjeva poezija je pogosto zasidrana v preteklem dogodku, nemalokrat družinski drami, pravi travmi, vendar pa ta dogodek postavlja v preteklost, kar obenem ponuja možnost za odmaknjen pogled in prevrednotenje. Zato zveni njegova poezija hkrati zelo rezko, pa vendar odrešujoče, piše Golja, ki meni, da je Carver s svojo poezijo ustvaril kompleksen svet. Presegel je metafikcijo in se naslonil na realistično tradicijo v ameriški književnosti, obenem pa je izjemno pozornost namenil besedišču, kot bi se bal, da bi ga brali prehitro.

SAME DOBRE NOVICE - IRONIČNO NASLOVLJENA KRAJNČEVA PESNIŠKA ZBIRKA Z BIVANJSKO TEMATIKO

Same dobre novice so velikokrat, če si bralec zadevno sintagmo domisli v ironičnem prenosu, same slabe novice, je v spremni besedi h Krajnčevim pesmim zapisal Lev Detela. Vendar pa avtor obsežne zbirke pesniških izzivov "različnih oblik iz raznih dni", kot je zapisal v podnaslovu knjige, po mnenju Detele noče biti janzenistično strog. Programatični naslov zbirke je treba brati z določeno mero svobodne razigranosti. Krajnc bralcu namreč svoje lirične paradoksije, skurilne fantazmagorije, pesniške ironije, moderne balade z absurdnimi prizvoki in hudomušno "prenovljene" sonete ponuja s subtilno poglobljenostjo ter hkrati tudi z ironično obešenjaškim zagonom. Iz obilice tem, ki se kot rdeča nit prepletajo skozi zbirko in segajo od bibličnih in svetovnozgodovinskih motivov vse do ontološko poglobljenih seizmogramov o usodi današnjega človeka, se lušči s trpkim humorjem oblikovana bivanjska podoba sveta.

PRED SODBO ZGODOVINE - DRUGA EILETZOVA KNJIGA O TITOVI EMIGRACIJI V MOSKVI

Silvin Eiletz v svoji drugi knjigi o letih Titove emigracije v Moskvi pred drugo svetovno vojno opisuje ozračje v Sovjetski zvezi, ki ga je ustvarjal Stalin. Tito je v tem ozračju paranoje zaradi denunciacija in političnih zločinov izoblikoval svojo politično podobo, ki jo je nato vtisnil Jugoslaviji. Medtem ko denunciacija niso obvarovale pred likvidacijo Titovih partijskih sopotnikov, je njemu ravno to pomagalo, da se je povzpel na visok položaj, so zapisali pri založbi. Skoraj polovico knjige predstavljajo priloge, torej kopije raznih dokumentov, vključena pa je tudi vrsta pisne korespondence. Prek interpretacije in osvetljevanja gradiva želi Eiletz prikazati ozračje tedanje Sovjetske zveze, ki ga je s terorjem, indoktrinacijo prek vzgoje in s strogim nadzorom prek tajnih obveščevalnih služb ustvarjal Stalin, in v katerem je izginilo na milijone ljudi. Tito si je, še dodajajo pri založbi, prav takrat izoblikoval svoj politični profil.

KNJIŽEVNE ŠTUDIJE 3 - DELO AKADEMIKA PATERNUJA O SLOVENSKIH LITERARNIH KLASIKIH

Delo akademika Borisa Paternuja prinaša šest novejših razprav, ki problemsko aktualizirajo vrsto temeljnih vprašanj, povezanih z delom slovenskih literarnih klasikov: Primoža Trubarja, Antona Tomaža Linharta in Franceta Prešerna. Knjiga vključuje avtorjeve vidnejše razprave, ki so bile objavljene v znanstvenih revijah in zbornikih. Delo zaključuje spremna beseda Marka Juvana s celovitejšim premislekom o Paternujevem literarnozgodovinskem delu. Kot je zapisal, delo profesorja Paternuja odlikuje intenzivna ekstenzivnost. Intenzivna je že njegova pisava, v njegovem opusu pa prevladujejo krajše, "neromaneskne" forme študij in celo njegove enotno zasnovane knjižne monografije so včasih bolj podobne ciklom interpretativnih zgodb kakor pa dolgoveznim epskim pripovedim ali literarnozgodovinskim sagam. Paternujev slog je zato Juvan označil za osebno zavzet, jasen, prečiščen, jedrnat, miselno izostren, polemičen, izpisan v razmeroma kratkih povedih ter ritmično poživljen z aforističnimi poantami in duhovito izbranimi citati.