misliŠtudentska založba ob stoletnici Maxa Frischa: Nove izdaje, simpozij, filmski cikel
Ljubljana, 16. maja - Študentska založba je ob stoletnici rojstva Maxa Frischa poskrbela za izid petih njegovih del, tega švicarskega pisatelja, klasika moderne književnosti, pa se bo spomnila še z mednarodnim simpozijem in ciklom treh filmov v Cankarjevem domu. S temi dogodki želi Frischa ponovno priklicati v zavest slovenskih bralcev.
Ljubljana, Študentska založba.
Novinarska konferenca s predstavitvijo dogodkov ob 100. obletnici rojstva Maxa Frischa.
Pisatelj Aleš Šteger, izvršna urednica zbirke Beletrina in direktorica festivala Dnevi poezije in vina Jelka Ciglenečki in vodja marketinga in mednarodnega sodelovanja pri Študentski založbi Renata Zamida.
Foto: Nada Mihajlović/STA
Ljubljana, Študentska založba.
Novinarska konferenca s predstavitvijo dogodkov ob 100. obletnici rojstva Maxa Frischa.
Pisatelj Aleš Šteger, izvršna urednica zbirke Beletrina in direktorica festivala Dnevi poezije in vina Jelka Ciglenečki in vodja marketinga in mednarodnega sodelovanja pri Študentski založbi Renata Zamida.
Foto: Nada Mihajlović/STA
Ljubljana, Študentska založba.
Novinarska konferenca s predstavitvijo dogodkov ob 100. obletnici rojstva Maxa Frischa.
Foto: Nada Mihajlović/STA
Ljubljana, Študentska založba.
Novinarska konferenca s predstavitvijo dogodkov ob 100. obletnici rojstva Maxa Frischa.
Izvršna urednica zbirke Beletrina in direktorica festivala Dnevi poezije in vina Jelka Ciglenečki in vodja marketinga in mednarodnega sodelovanja pri Študentski založbi Renata Zamida.
Foto: Nada Mihajlović/STA
Ljubljana, Študentska založba.
Novinarska konferenca s predstavitvijo dogodkov ob 100. obletnici rojstva Maxa Frischa.
Pisatelj Aleš Šteger, izvršna urednica zbirke Beletrina in direktorica festivala Dnevi poezije in vina Jelka Ciglenečki in vodja marketinga in mednarodnega sodelovanja pri Študentski založbi Renata Zamida.
Foto: Nada Mihajlović/STA
Ljubljana, Študentska založba.
Novinarska konferenca s predstavitvijo dogodkov ob 100. obletnici rojstva Maxa Frischa.
Pisatelj Aleš Šteger, izvršna urednica zbirke Beletrina in direktorica festivala Dnevi poezije in vina Jelka Ciglenečki in vodja marketinga in mednarodnega sodelovanja pri Študentski založbi Renata Zamida.
Foto: Nada Mihajlović/STA
Ljubljana, Študentska založba.
Novinarska konferenca s predstavitvijo dogodkov ob 100. obletnici rojstva Maxa Frischa.
Pisatelj Aleš Šteger, izvršna urednica zbirke Beletrina in direktorica festivala Dnevi poezije in vina Jelka Ciglenečki in vodja marketinga in mednarodnega sodelovanja pri Študentski založbi Renata Zamida.
Foto: Nada Mihajlović/STA
Ljubljana, Študentska založba.
Novinarska konferenca s predstavitvijo dogodkov ob 100. obletnici rojstva Maxa Frischa.
Foto: Nada Mihajlović/STA
Ljubljana, Študentska založba.
Novinarska konferenca s predstavitvijo dogodkov ob 100. obletnici rojstva Maxa Frischa.
Knjige švicarskega pisatelja Maxa Frischa.
Foto: Nada Mihajlović/STA
Max Frisch (1911-1991) je zaznamoval švicarsko-nemško književnost druge polovice 20. stoletja ne samo kot izjemen romanopisec, temveč tudi kot avtor gledaliških del, ki jih igrajo tudi na slovenskih odrih. Na slovenskih knjižnih policah je bil svojčas izjemno prisoten, v zadnjih 30 letih pa je napol zapadel v pozabo, je vzvode za niz dogodkov ob njegovi obletnici na današnji novinarski konferenci pojasnil urednik pri Študentski založbi Aleš Šteger.
Ob tej priložnosti so v zbirki Beletrina ponatisnili štiri njegove romane: Montauk, Homo Faber, Naj mi bo ime Gantenbein in Stiller, ki so v slovenščini izšli večinoma konec 60. let v prevodih Vitala Klabusa in Edvarda Kocbeka. Romane so dopolnili z izdajo Frischevih dnevniških zapisov, nastalih med letoma 1966 in 1971, prav tako v Klabusovem prevodu, ki po Štegrovih besedah predstavljajo enega od viškov nemške literature po drugi svetovni vojni.
Montauk velja za najbolj "intimno" Frischevo knjigo, njegova ljubezenska zveza z avstrijsko pisateljico Ingeborg Bachmann je bila namreč povod, da je v njej strnil svoja razmišljanja o ljubezni, slovesu, ljubosumju in zakonu. Razmerja med moškim in žensko ter iskanje identitete pa je tematiziral tudi v drugih svojih delih. Tako Stiller pripoveduje o moškem, ki je zatajil svojo preteklost, Homo Faber je roman o usodi, ki ji ni mogoče uiti, Naj mi bo ime Gantenbein pa je, tako Šteger, vivisekcija nekega ljubezenskega razmerja.
O Frischevem življenju in delu bo na simpoziju, ki bo v torek, 17. maja, ob 13. uri v Cankarjevem domu, spregovorilo osem slovenskih poznavalcev in ljubiteljev njegove literature ter gostov iz Švice in Nemčije. Kot je njegovo vsebino razgrnila namestnica odgovornega urednika zbirke Beletrina Jelka Ciglenečki, bo govora o Frischevem političnem angažmaju, njegovem "soočenju" Evrope in Amerike, njegovi dramatiki in temi pisateljske osame. Podana bosta tudi analiza njegovih dnevnikov in pisem ter pogled na Frischa kot avtorja na meji med modernizmom in postmodernizmom. Srečanje bo vodila Vesna Kondrič Horvat s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Simpozij se bo zaključil s projekcijo filma, nastalega po romanu Homo Faber, ki po besedah Renate Zamida, ene od organizatork simpozija s Študentske založbe, velja za eno najboljših ekranizacij literature; v njej sta zaigrala Sam Shepard in Julie Delpy. To bo hkrati zaključni film cikla, v okviru katerega si bo mogoče ogledati še dokumentarca Državljan Frisch in Max Frisch: Dnevnik I-III.