Dnevnik: Širčevi uspelo odstaviti Bana (25. 5.)

Če je bil Ban res dobljen z roko v tuji malhi, ministrici lahko še vedno le delno prikimamo: takšnih rib, kot je Ban, če se mu tudi po pravni poti dokončno dokaže zloraba položaja ravnatelja, je namreč še mnogo po naših javnih (kulturnih) zavodih.

Ministrica Širčeva pri svojih dejanjih ni dosledna. Kajti to je njen šele drugi večji kadrovski manever v njenem mandatu in sploh prvi, ki je - za zdaj - uspel. Ob nastopu mandata je sicer kazalo drugače, ko je kaj hitro zavihtela rokave in odstavila direktorico Filmskega sklada RS Jelko Stergel. Resda se je najprej lotila filmskega področja, od koder je sama izšla, toda zaradi takratnega kaosa na tem področju ji tega ni nihče zameril. A vseeno v filmskem skladu še vedno traja doba nosilcev dolžnosti.

Kot ministričin zaletav korak bi lahko razumeli tudi imenovanje novega vodje ljubljanske Drame Petra Sotoška Štularja. Vemo, da gre za nekdanjega zaposlenega na ministrstvu za kulturo, ki je kot pravnik spisal več zakonov. In zagotovo vemo, da je s svojim zasebnim podjetjem Omnimo sodeloval in bil tudi izbran na razpisu ministrstva za kulturo za sofinanciranje programskih vsebin medijev za leto 2010.

Niti osebne niti politične simpatije s trenutnim vodstvom ministrstva mu niso pomagale, ko je prišlo v javnost, da je hkrati sklepal pogodbe z različnimi lokalnimi mediji pri pripravi dokumentacije za taisti razpis. Sotošek je od razpisa "higienično" odstopil sam.

Ivo Ban, v prvi vrsti vendarle vrhunski umetnik in nosilec Borštnikovega prstana, se je v tej zgodbi kar malce izgubil. Nedoslednosti so ga sicer stale glavo, ne pa tudi poklicnega dostojanstva in prijateljev. In tudi njegova odvetnica še ni rekla zadnje. Navsezadnje se z ministrico poznata že iz pravnih spopadov, recimo okoli Slovenske filharmonije, kjer se je Igličeva izkazala za zelo spretno. Pravnico, seveda, sklene Magrova.