Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SPISI FRITZA KOCHERJA IN ŽIVLJENJE POETA - WALSERJEV PREMISLEK NAVIDEZ NEPOMEMBNIH REČI

Spisi Fritza Kocherja so avtorjev prvenec iz leta 1904. V delu je vrsta motivov, ki jih bralec najde tudi v zbirki kratkih zgodb Življenje poeta iz leta 1918. Švicarski literat Robert Walser (1878-1956) v zgodbah pripoveduje o navadnem, preprostem, vsakdanjem in na videz nepomembnem. S poetičnimi, ironičnimi in mestoma tudi refleksivnimi zgodbami spregovori o žalostnih, pa tudi veselih in komičnih trenutkih človeške eksistence. Švicarski pisatelj je svoja dela začel objavljati na začetku 20. stoletja, kot izjemnega ustvarjalca pa so ga bralci in literarna zgodovina začeli spoznavati šele dvajset let po smrti. Dandanes velja za enega najpomembnejših evropskih avtorjev 20. stoletja, saj se omenja v isti sapi z Marcelom Proustom, Jamesom Joyceom in Franzem Kafko. Tako Walser, ki je moral pri 14 letih zaradi pomanjkanja denarja za šolanje zapustiti gimnazijo in ki je skoraj tri desetletja preživel v umobolnici, več kot 50 let po smrti še vedno vznemirja bralstvo. Delo je prevedel Slavo Šerc.

POSLUŠAJMO FILME - FILMSKA ZGODOVINA SKOZI FILMSKI ZVOK IZPOD PERESA REICHENBERGA

Reichenberg v knjigi s pregledno bibliografijo podaja pregled filmske zgodovine skozi filmski zvok in bralca popelje v svet onkraj filmske podobe. Poslušanje filmov avtor definira kot disciplino, ki odpira nove možnosti in pomaga pri celostnem razumevanju filmov. Od uveljavitve zvočnega filma se pojavljata dva fenomena, vidni in slušni. Reichenberg želi opozoriti tako na slednjega kot tudi tistega, ki nas spremlja na vsakem koraku, četudi o njegovem vplivu vemo premalo. Delo, sestavljeno iz poglavij, ki jih je bilo mogoče spremljati v mesečniku Kinotečnik, nekaj pa tudi v časniku Delo, bo po zagotovilih avtorja imelo nadaljevanje. Mitja Reichenberg (1961) je diplomiral na Akademiji za glasbo, trenutno pa končuje doktorski študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot filmski skladatelj in filmsko-glasbeni teoretik je poleg glasbe za filme napisal več strokovnih člankov in knjig. Med drugim je avtor približno osmine del pri založbi UMco.

PROPAD - UTOPIČNO SATIRIČNI ROMAN O KLAVRNI BODOČNOSTI ČLOVEŠTVA

Detela, ki ga avtorica spremne besede Helena Imperl predstavi kot dobrega poznavalca zgodovine in človeške narave, s tem delom odpira linico, skozi katero lahko bralec pokuka v nek vzporedni svet. Avtor bralcu pokaže, kaj se lahko zgodi človeštvu, če ne bo pozorno. Nauči ga, da so čustva, materni jezik in medčloveški odnosi krhke dragocenosti, ki zlahka zaidejo v pozabo. Če jih človeštvo ne bo negovalo, bo pristalo v svetu brez najpomembnejših vrednot, torej svetu, obsojenem na propad. Utopično satirični roman se lahko bere kot zapis utrinkov iz temnih, norih sanj ali pa kot analizo "nedonošene stvarnosti", postavljeno med letoma 2047 in 2049. Delo ponuja na ironičen način predstavljeno podobo klavrne bodočnosti človeštva, lahko pa se ga razume tudi kot blodni privid o svetu brez ljubezni in vzajemnosti. Lev Detela, ki od leta 1960 živi in ustvarja na Dunaju, je doslej objavil že 44 različnih leposlovnih del. Lani je za zasluge na literarnem in kulturnem področju prejel častni naziv profesor, katerega odlok je podpisal avstrijski predsednik Heinz Fischer.

HENRIK IV - PIRANDELLOVA DRAMA O "BLAZNEM" HENRIKU IV

Pirandello se v delu spopada s temeljnim vprašanjem o relativnosti resnice, posameznikovi eksistencialni razdvojenosti in tesnobnosti bivanja, ki jo pooseblja "blazni" lik Henrika IV. Hkrati so izražene tudi tipične dramske značilnosti avtorjeve dramatike in njegovo iskanje novega odrskega izražanja. Prevod Srečka Fišerja spremlja daljša študija s podrobno predstavitvijo Pirandellovega časa, življenja in dela, njegovih umetniških izhodišč ter novih gledaliških pristopov. Poudarjeni so Pirandellovi vplivi na sodobno svetovno dramatiko, odrska postavitev in recepcija dram ter uprizoritve njegovih del v slovenskih gledališčih. Avtorica uvodne razlage je Bogomila Kravos. Italijanski književnik, ki je leta 1934 prejel Nobelovo nagrado za literaturo, se je začel literarno udejstvovati kot pesnik, sledile so realistične novele in romani iz življenja preprostih ljudi na Siciliji in v Rimu. Po letu 1910 je začel s pisanjem dramskih del, ki veljajo za začetek modernih struj v evropski dramatiki. Napisal je več kot 40 dram, ki so zbrane v opus "Maschere nude" (Gole maske).