Načrtovana prezentacija vile rustice v Mošnjah pod vprašajem

Zaenkrat je v Mošnjah, kjer so se domačini zelo zavzeli za projekt, mogoče videti le del zidu. Arheologi in restavratorji so v minulih letih ob pomoči sredstev iz čezmejnih programov opravili že veliko dela. Če zraven štejemo še izgradnjo opornega zidu namesto načrtovanega nasipa, s čimer je Družba za avtoceste v RS rešila najdišče, pa je bilo doslej vanj vloženega že okrog pol milijona evrov.

Sedaj se je zataknilo pri ureditvi nadstreška, saj blizu 500.000 evrov vreden projekt na razpisu za financiranje čezmejnih programov ni bil uspešen. Kranjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije po zagotovilih njenega vodje Miloša Ekarja že išče druge možne finančne okvire, prilagodili pa so tudi sam projekt. Tako bi lahko uredili streho le čez najbolj občutljiv, tretjino velik del od približno 600 kvadratnih metrov celotnega najdišča, za kar bi potrebovali od 120.000 do 150.000 evrov.

Pokritje je nujno, saj zlasti sneg in vlaga ter tudi sol, ki jo nese z bližnje avtoceste, pozimi povzročata veliko škode na izkopaninah. To zimo so sicer prebrodili tako, da so večino izkopanih zidov oblekli v lesene opaže in pokrili. Kaže, da bodo podobno rešitev morali iskati tudi za letošnjo zimo, ko bo potrebno pokriti tudi preostali del zidu, ki pa ga bo potrebno prej zaradi vremenskih poškodb še sanirati.

"V arheologiji je tako, da če nimaš urejenega nadstreška, je najboljša zaščita zasutje, ker preprečuje izsuševanje, ohranjanja konstantno vlažnost in preprečuje dostop sonca in temperaturnih nihanj," je o morebitni usodi najdišča v Mošnjah za STA pojasnil Ekar, ki zaenkrat v tem primeru o zasutju še ne razmišlja. Krajani so namreč pripravljeni vložiti tudi veliko lastnega truda, da bi najdišče začasno zaščitili z lesom.

Da do leta 2012 ne bi uspeli pridobiti sredstev in bi morali najdišče zasuti z zemljo in počakati na boljše čase, pa se boji predsednik Krajevne skupnosti Mošnje Franc Peternel. Na ta način bi šla po zlu vsa sredstva, ki so bila doslej vložena v ureditev najdišča. Peternel meni tudi, da če niti sedaj ne bi bilo dovolj volje za dokončno ureditev območje, potem je zagotovo ne bo v prihodnje, ko bi morali znova začeti od začetka.

"Domačini smo pripravljeni tudi sami veliko narediti, vendar le s prostovoljnim delom, saj denarja nimamo," je za STA povedal Peternel. Trud krajanov pa je opazil tudi Ekar, ki je prepričan, da brez navdušenja domačinov projekta ne bi mogli speljati. "Marsikje ljudje vidijo dediščino kot breme, Krajevna skupnost Mošnje pa jo vidi kot priložnost. To je redek pojav in je vreden vse hvale," je zadovoljen Ekar.

Krajani so tako ob pomoči zavoda in čezmejnih sredstev uredili turistični center in vzpostavili kulturno pot skozi vas, ki se lahko pohvali tudi z eno najstarejših cerkva v državi. Konec julija bodo predvidoma tako center kot pot tudi že odprli in obiskovalci si bodo lahko ogledali izkopano obzidje vile rustice, medtem ko so najdeni predmeti še v restavriranju ali hrambi v Kranju.

"Materiala za prezentacijo, če bomo do tega seveda uspeli priti, bo veliko in se bo dalo lepo rekonstruirati vilo iz tistega časa," je ocenil Ekar, ki pa še ne ve, ali bodo v Mošnje lahko prestavili tudi originalne najdbe ali pa bodo prezentacijo delali le z replikami. Radovljiški muzej trenutno namreč nima kustosa za to področje, vprašljivo pa je tudi varovanje.

Vsekakor je za dokončno ureditev prezentacije potrebno najmanj še od 200.000 do 300.000 evrov. S tem bi na ogled postavili najbolje ohranjeno tovrstno rimsko najdišče v celotni državi. Vila rustica, ki obsega kopico poslopij, v Mošnjah sicer ni v celoti ohranjena, dobro pa je viden najlepši del term z mozaikom in poslikavo.

Peternel je prepričan, da je najdena arheološka dediščina lahko pomemben delček gorenjskega turizma, ki ima dovolj nočitvenih zmogljivosti, potrebuje pa dodatno ponudbo. Tako gostje z Bleda in sosednjih turističnih krajev ne bi odhajali že po dnevu ali dveh, temveč bi si za ogled vseh znamenitosti območja morali vzeti več časa, nekaj ur tudi za ogled vile rustice.

"Moj apel gre na občino in na državo, da združimo svoje moči, da stopimo skupaj in vztrajamo pri rešitvi pomembne arheološki najdbe ter pomembne pridobitve gorenjskega in slovenskega turizma," je pozval Peternel.