Na hitro prelistano 11.6.2011 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 11. junija - Založba Modrijan je izdala roman nizozemskega književnika Jana Jacoba Slauerhoffa Prepovedano kraljestvo, pri KUD Lema je izšla pesniška zbirka Hanka Williamsa Kozodojeve žalostinke, pri Krtini pa so izdali filozofsko delo Edwarda Craiga Filozofija: Zelo kratek uvod. Didakta je bogatejša za slikanico z ljudsko pravljico Maček v črnilu.

PREPOVEDANO KRALJESTVO - ROMAN Z DVEMA ZGODBAMA NIZOZEMSKEGA KNJIŽEVNIKA SLAUERHOFFA

Roman Prepovedano kraljestvo je eden od dveh romanov, ki ju je znameniti nizozemski pesnik in pisatelj Jan Jacob Slauerhoff (1898-1936) objavil za časa življenja, tretji pa je izšel posthumno. Mateja Seliškar Kenda je v spremni besedi med drugim zapisala, da je roman zanimiv predvsem zaradi svoje pripovedne strukture. Današnji bralci, vajeni fragmentiranih zgodb, ji lažje sledijo kot so ji v Slauerhoffovem času, saj temelji na zapletenih modernističnih pristopih. V prvem poglavju se začenja kot zgodovinska pripoved in se vse do sredine osredotoča izključno na dogajanje v 16. stoletju, v šestem poglavju pa nenadoma vstopi druga pripovedna linija, prvoosebna pripoved v nedoločljivih letih 20. stoletja. V nadaljevanju se obe pripovedi prepleteta in uravnotežita. Avtor se poigrava z ustaljenimi bralčevimi predstavami o svetu, z njegovo percepcijo časa in prostora, ki jo uklanja s potujitvenimi elementi - halucinacijami, zamaknjenji in sanjami. Roman je prevedla Martina Soldo. Slauerhoff sicer v nizozemski literarni zgodovini zaseda pomembno mesto zlasti kot pesnik; izdal je deset pesniških zbirk.

KOZODOJEVE ŽALOSTINKE - PREVEDENE PESMI AMERIŠKEGA GLASBENIKA IN PISCA BESEDIL HANKA WILLIAMSA

Ena bistvenih značilnosti Williamsove poetike je stroga metrika in nenehno navzoča melodičnost njegovih verzov, ki jih po večini lahko čisto mirno beremo tudi zgolj na papirju, med drugim pa spominjajo na dosežke romantičnih pesnikov in simbolistov, je v spremni besedi napisal Matej Krajnc, ki je pesmi tudi poslovenil. Kljub temu, da Williams v literarni stroki ni kanoniziran, so njegove pesmi, ki jih obravnavajo celo na fakultetah, obveljale za svojevrstno poezijo. Temu botruje predvsem pretanjen občutek za verz, izbrana leksika, jedrnatost in specifičnosti sloga, ki sicer ni pogosta pri piscih popularnih pesmi, ter silna izpovedna moč. Po slednji je mogoče Williamsa po Krajnčevem mnenju primerjati s slovenskima pesnikoma Dragotinom Kettejem ali Josipom Murnom. Pri prevajanju se je Krajnc trudil obdržati ritem in rimo izvirnika, poskrbel pa je tudi, da je pesmi mogoče zapeti. Pri izboru, kot je zapisal, ni mogel brez vključitve vsaj enega besedila iz Williamsovega opusa, ki ga je ustvaril kot alter-ego Luke the Drifter. Ena izmed tovrstnih pesmi je "Men with Broken Hearts" (Nesrečniki), ki jih je avtor objavljal kot recitale. Tesno je povezana tudi z zadnjimi leti ustvarjanja Elvisa Presleya; ta jo je bral na svojih nastopih.

FILOZOFIJA: ZELO KRATEK UVOD - CRAIGOVO DELO O SMISELNOSTI FILOZOFIJE

Edward Craig, profesor filozofije na univerzi Cambridge, v pričujočem delu dokazuje, da filozofija ni le "dejavnost z drugega planeta", temveč da je njeno odkrivanje pravzaprav le razširitev in poglobitev tega, kar večina ljudi tako in tako počne. Želi pokazati, da filozofija ni zgolj intelektualna zabava mislecev, kot so bili Platon, budistični pisci ter evropski filozofi, denimo Rene Descartes, Thomas Hobbes, David Hume in Georg Wilhelm Friedrich Hegel, pač pa odziv na resnične potrebe ljudi in družbene dogodke. Velik del razmišljanja filozofov še danes usmerja življenje ljudi, so zapisali v založbi. Delo je prevedel Andrej Adam.

MAČEK V ČRNILU - SLIKANICA S SLOVENSKO LJUDSKO PRAVLJICO

Slikanica Maček v črnilu prinaša priredbo štajerske ljudske pravljice o mačku, ki na lastnikovo veselje in mišjo žalost uspešno lovil miši in podgane. Ko je nekega dne padel v lonec črnila, so bile miši prepričane, da se je spokoril, a so se hudo zmotile. V zbirki so predstavljene znane povesti iz slovenskega ljudskega izročila. Slikanica se odlikuje predvsem po ilustracijah Marjane Šegula - Miš, ki se zna priljubiti s simpatičnimi, barvitimi in duhovitimi stvaritvami. Ljudsko pravljico je za slikanico priredila Marjeta Zorec.