Darko Brlek za STA: Vsi dogodki festivalskega poletja bodo vrhunci

Za otvoritveni dogodek letošnjega festivalskega poletja v Ljubljani ste izbrali monumentalno Mahlerjevo osmo simfonijo. Kako ste prišli na to idejo? Simfonija, če sem prav seznanjena, v Sloveniji še ni bila izvedena.

Ideja je padla pred dvema letoma, ko je bil v Ljubljani Valerij Gergijev, lani pa smo se o njej konkretno pogovarjali avgusta na koncertu Mariinskega orkestra. Na koncertu so bili tudi slovenski in hrvaški predsednik Danilo Türk in Ivo Josipović ter ljubljanski župan Zoran Janković. Takrat smo se dogovorili, da bomo simfonijo izvedli v čast samostojnosti obeh držav. To se bo zgodilo 3. julija na novo odprtem Kongresnem trgu.

Zakaj ravno Mahler? Mahler je v letih 1881/82 deloval v Deželnem gledališču v Ljubljani, predhodnici današnje stavbe Slovenske filharmonije, ki je pogorelo. Osmo simfonijo pa smo izbrali zaradi njene zahtevnosti in zato, ker pri nas še ni bila izvedena. To bo svojevrsten spektakel, saj bo koncert na prostem. Med udeleženci pričakujemo hrvaškega predsednika Iva Josipovića ter kar nekaj županov sosednjih mest in sosednjih prestolnic. Pričakujemo tudi veliko število siceršnjih Mahlerjevih občudovalcev iz raznih Mahlerjevih društev po svetu. Ob tem naj povem še, da smo povabili tudi svojce žrtev vojne za Slovenijo in da bomo na posebnem računu zbirali sredstva za otroke teh žrtev.

S tem koncertom bomo še posebej obeležili Mahlerjevi obletnici - lansko 150-letnico rojstva in letošnjo 100-letnico smrti, v okviru katerih smo izvedli celo poseben cikel Premiki in zamiki. Mislim, da smo v Ljubljani lahko ponosni, da je bil Mahler tukaj, hkrati smo lahko ponosni, da smo ena od prestolnic, ki je najbolj celovito predstavila njegov opus.

Simfonija bo združila slovenske in hrvaške glasbenike ter mednarodne pevske soliste in bo po vaših napovedih zapisala novo poglavje v zgodovino glasbene Ljubljane. Kako potekajo priprave?

Pred Slovensko filharmonijo bo oder za več kot 1100 glasbenikov. Sodelovalo bo 21 zborov iz obeh držav, orkestra Slovenske in Zagrebške filharmonije ter osem solistov iz Slovenije, s Hrvaške in iz Mariinskega gledališča v Sankt Peterburgu.

Koncert ste, kot ste omenili, posvetili 20. obletnici ustanovitve Republike Slovenije in Hrvaške, kjer bo izveden dan kasneje.

Tako je. V Zagrebu bo izveden 4. julija v tamkajšnji Areni.

Dirigentsko vlogo ste zaupali stalnemu gostu festivala Gergijevu. Zakaj ne kateremu od slovenskih dirigentov?

Imamo kar nekaj dobrih interpretov Mahlerjeve glasbe, denimo Antona Nanuta ali Uroša Lajovica, vendar tukaj ne gre za "slovenski" ali "neslovenski". Ideja je pač zrasla skupaj z Gergijevim, zato nismo nikoli razmišljali o drugem dirigentu.

Enako vprašanje imam glede solistov. Se vam zdi, da v Sloveniji nimamo dovolj lastnih pevskih moči?

Mislim, da ne. Za določene vloge v tej simfoniji sploh ne. Vlog je osem, zato se mi zdi prav, da je zastopana tudi Hrvaška, določene vloge pa bodo pokrite iz Mariinskega gledališča.

Samo nastopajočih bo več kot tisoč. Koliko bo potemtakem prostora za obiskovalce?

V prodaji je nekaj več kot štiri tisoč sedežev, prostih jih je še nekaj manj kot tisoč. Zanimanje je torej zelo veliko. Na voljo bo tudi nekaj tisoč stojišč, ki so brezplačna, vendar bo tam vidljivost slabša. Koncerti na Kongresnem trgu so že bili, bilo je od 12 do 15 tisoč ljudi, tako da mislim, da je to maksimalna kapaciteta. To bo verjetno letos največji koncert na svetu, posnela ga bo RTV Slovenija, ki ga bo kasneje ponudila v evrovizijsko izmenjavo.

Koliko sredstev boste odšteli za ta veliki dogodek? Domnevam, da je tudi Hrvaška primaknila svoj delež.

Skupna vrednost projekta bo več kot pol milijona evrov, ta strošek si seveda delimo s hrvaškimi organizatorji.

Ali nameravate koncert ponoviti še kje?

Ne.

Kateri bodo še vrhunci letošnjega poletnega festivala v prestolnici?

Napovedujem, da bodo letos bodo kar vsi dogodki vrhunci. Že naslednji dan bo v Križankah nastopil izvrstni rockovski kitarist Al Di Meola, nato 5. julija državni plesni ansambel Koroški iz Belorusije, ki v Sloveniji še ni nastopil, še isti dan bo Simfonični orkester RTV Slovenija s pianistom Leonelom Moralesom izvedel drugi in tretji Rahmaninov klavirski koncert, kar bo gotovo poslastica. Sledili bodo Bejart Ballet iz Lozane s tremi koreografijami, orkester Filarmonica della Scala z dirigentom Danielom Hardingom in izjemno popularnim opernim programom, Tomaž Pandur z zadnjo predstavo Somrak bogov.

Omenil bi ansambel MD7 s sodobno slovensko glasbeno ustvarjalnostjo, Kitajski filharmonični orkester iz Hangdžova, kjer so nedavno dobili eno največjih in najlepših opernih dvoran, in Ruske kozake, ki bodo 28., 29. in 30. julija takorekoč na slovenski turneji. Imeli bomo tudi Lisztov festival ob letošnji 200-letnici njegovega rojstva z več klavirskimi recitali in koncertom Komornega orkestra Franza Liszta iz Budimpešte. Po nekaj letih bo ponovno prišel violinist Jovan Kolundžija, nastopila bosta izvrstni Trio Brahms iz Moskve in KotorArt Trio, katerega violinist je koncertni mojster slovitega Londonskega simfoničnega orkestra. Francoski Trio Elegiaque pa bo v treh večerih izvedel vse Beethovnove klavirske trie.

Tu bodo tudi pianist Vladimir Mlinarič, Vlado Kreslin, ki bo že 20. zapored nastopil v Križankah, in muzikal Lasje (Hair) z originalno produkcijo z West Enda. Proti koncu avgusta bosta sledila baleta ruskega koreografa Borisa Eifmana Onegin in Don Kihot ali Fantazije norca. Ob 60-letnici bo 31. avgusta nastopil Slovenski oktet, v začetku septembra pa bodo sledili še koncert opernih arij z "novim Pavarottijem", Josephom Callejo z Malte in orkestrom Litovske državne opere, ki bo nato izvedel še Verdijevo opero Otello in za zaključek poletja, prvič pri nas, opero Judinja Jacquesa Halevyja.

Kolikšno je zanimanje za dogodke? Ali se pri prodaji vstopnic čuti recesija?

Ne, letos je bila predprodaja za 25 odstotkov višja kot lani, tako da je na ravni iz leta 2009. Je pa res, da smo znižali cene za skoraj 30 odstotkov. V sami preprodaji so bile vstopnice še cenejše, sedaj so po normalnih cenah, a še vedno 30 odstotkov ceneje kot lani. Odločili smo se namreč za spremembo cenovne politike. Zakaj? Lani smo dajali vroče vstopnice in smo jih večino prodali zadnji dan, kar pa je z vidika organizatorja izredno neprijetno. Zato smo letos to ceno, ki je očitno ustrezala naši kupni moči, dali do dneva pred koncertom, na dan prireditve pa bodo vstopnice 50 odstotkov dražje.

V preteklosti ste večkrat poudarili, da Ljubljana potrebuje še en prireditveni prostor. Zavzemali ste se za novi Kolizej, toda stari še vedno stoji. Kako je s tem?

Še vedno se zavzemam za to. Mislim, da je ta dvorana nujno potrebna, in upam, da bodo vsi postopki, ki zdaj stojijo zaradi pritožbenih rokov, čim prej stekli.