Širca: Predlagani rebalans drastično posega v kulturo

Ministrstvo za kulturo je s sprejetim proračunom za leto 2011 dobilo približno 215 milijonov evrov, s predlaganim rebalansom, ki državni proračun krči za skoraj 500 milijonov evrov, pa bo moralo sredstva sredi leta skrčiti za 38 milijonov evrov oziroma za 18 odstotkov. Da tudi kultura nosi delež krize, se zavedajo, vendar pa se jim ta znesek zdi nesprejemljiv. "Do te številke preprosto ne pridemo," je dejala.

Ministrstvo namreč polovico proračuna porabi za plače zaposlenih, kar bi s predlaganim rebalansom - sami so predlagali krčenje v višini petih milijonov evrov - pomenilo, da za programe, investicije in projekte ne bi ostalo skoraj ničesar, je na današnji novinarski konferenci s pomenljivim naslovom Do konca leta zaprto! poudarila ministrica.

Ker so tudi sicer varčevali in javnim zavodom za tri odstotke znižali sredstva za plače, predlagani znesek po ministričinih besedah razumejo kot kazen oziroma kot nagrado tistim, ki racionalizacije niso upoštevali, npr. v vzgoji in izobraževanju ali v vojski.

Kultura je v državnem proračunu udeležena z dvema odstotkoma, breme krize pa bi bilo treba nositi v višini osmih odstotkov, torej štirikrat več, je ponazoril državni sekretar Stojan Pelko. In kaj bi se zgodilo v tem primeru? Po Pelkovih besedah bi morala med drugim ugasniti razpisa za pluralizacijo medijev in za avdiovizualna dela, ustaviti bi morali vse investicije, tudi v SNG Opera in balet Ljubljana, ter zmanjšati pogodbene vrednosti za že odobrene projekte nevladnih organizacij.

Vsi javni zavodi, financirani iz proračuna, bi morali dodatno znižati sredstva za deset odstotkov. Izmed predvidenih projektov tega mandata ne bi bilo knjižnice za slepe in digitalizacije art kinematografov, niti mreže rezidenc za gostujoče umetnike in Slovenskega plesnega centra. Ustavljene bi bile tudi vse investicije, ki se financirajo iz sredstev EU, kar bi bilo usodno za izvedbo Evropske prestolnice kulture 2012, trdijo na ministrstvu.

Kultura je po predlaganem zmanjšanju proračuna takoj za zdravstvenim varstvom, ker pa za slednjim stojita še javna in zasebna blagajna, je deležna največjega krčenja, je poudaril predsednik nacionalnega sveta za kulturo Miran Zupanič. Predlog, kot je dejal, pomeni radikalno krčenje obsega programov, predvsem pa udarja v tiste segmente, ki so vezani na projektno financiranje. O njem bodo, kot je napovedal, razpravljali tudi na pravkar potekajoči seji sveta.

Programski direktor EPK Mitja Čander je rebalans označil za zloveščo gesto na več ravneh. Ta po njegovem mnenju vodi k temu, da bomo začeli o kulturi v času krize govoriti kot o parazitski dejavnosti, priča o tem, da ni zaščitena pred politično nestabilnostjo, gre pa tudi za poskus, kako med sabo spreti akterje v njej.

Kot je dejal direktor SNG Maribor Danilo Rošker, so že s triodstotnim znižanjem plač na robu preživetja, toda če se bodo sredstva znižala še za deset odstotkov, ne bodo mogli izvesti niti programa niti pokriti plač. Druge nejavne vire je namreč težko najti, saj je sponzorstva in donatorstva vedno manj. "Upam, da imajo odločevalci v državi dovolj modrosti, da ne bodo uničili kulture in umetnosti ter s tem identitete slovenskega naroda," je poudaril.

Predvideno krčenje bo še posebej prizadelo t.i. nevladnike, med katerimi je več kot 1000 samozaposlenih, saj ministrstvo po besedah Jurija Krpana, vodje skupine samostojnih kulturnih delavcev za dialog z ministrstvom, ne bo moglo uresničiti že podpisanih pogodb.