Grošljeva: Prevajalec mora začutiti mentalno valovanje avtorja

Obrazložitvi nagrad je uvodoma prebral predsednik komisije, prevajalec Branko Madžarevič, ki je v pogovoru z nagrajencema najprej vprašal Skrušniya, kako se je lotil Stendhalovih elementov "egotizma" in erotizma. Skrušny, nagrajen za Stendhalov prevod dela Življenje Henryja Brularda (Študentska založba), je dejal, da je bil Stendhal "zastrupljen, začaran in zaljubljen v leposlovje".

V avtobiografiji ni govora o erosu v ožjem smislu besede, pač pa se ta bolj nanaša na odnos do sveta. Pojasnil je, da je na pisatelja s pravim imenom Marie-Henri Beyle idejno vplival Jean-Jacques Rousseau, medtem ko je svojo ustvarjalno literarno pot iskal med deli Shakespeara in Moliera.

Z erotizmom se Skrušny, kot je pojasnil, kot prevajalec spoprijema tudi v poznejših delih, ki opisujejo sodobni, razvrednoteni postmoderni svet, kjer se ta pojavlja drugače kot denimo pri Marcelu Proustu. Skrušnyja je namreč Madžarevič označil za velikega poznavalca Prousta. Nagrajenec je pojasnil, da mu Proustovih del ni bilo treba prevajati zaradi dobrih prevodov Radojke Vrančič - njegove profesorice. Kot je poudaril, je prav ona vplivala na njegov duhovni in intelektualni razvoj na področju frankofonskega jezikovnega sveta.

Grošljeva je bila nagrajena za tri prevode: drame Plavtovega Kljukca (Celjska Mohorjeva družba), Ovidijevega Rimskega koledarja (Institutum Studiorum Humanitatis) in Izbranih del Oscarja Wilda (Mladinska knjiga). Ob podelitvi nagrade je dejala, da je veselje do antike prejela od staršev, ki sta oba klasična filologa. Tako je bila že od malih nog v stiku s prevodi antičnih del.

Povedala je, da ji je blizu predvsem rimana poezija, ki jo najde tako v antičnih delih kot denimo pri Oskarju Wildu, medtem ko ji po njeni oceni blankverz ne leži preveč.

Prevaja tudi iz sodobnih jezikov, tudi iz švedščine. Razlogov je več, med njimi ljubezen do jezikov, zanemarljiv pa ni niti finančni. "Če bi človek prevajal denimo samo iz latinščine bi finančno tanko piskal," je prepričana.

Lani je najvišje slovensko priznanje na področju knjižnega prevajanja kot 72. nagrajenec prejel Primož Vitez za prevod Voltairovih Filozofskih zgodb. Nagrado podeljujejo od leta 1963.