Na hitro prelistano 25.6.2011 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 25. junija - Pri Modrijanu so izdali delo Janeza Lesjaka Na robu: Ljubljanska pokrajina med osamosvajanjem, pri Mladinski knjigi pa četrto knjigo iz sage Georgea R. R. Martina Pesem ledu in ognja Vranja gostija. Pri Cankarjevi založbi je izšlo delo Jan Morris Trst in kaj pomeni nikjer, pri založbi Eko knjiga pa slikanica Čebelji ples Alenke Klopčič.

NA ROBU - LJUBLJANSKA POKRAJINA MED OSAMOSVAJANJEM, KOT JO JE VIDEL PODPOLKOVNIK JANEZ LESJAK

Pripoved rezervnega podpolkovnika Janeza Lesjaka, ki je bil v kritičnih in za Slovenijo usodnih dneh na čelu štabov in enot teritorialne obrambe v Ljubljanski pokrajini, razblinja osamosvojitveni mit o zmagovalcih in poraženo Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). Avtorjevi spomini pojasnjujejo marsikateri dogodek v osrednji Sloveniji, vendar brez vehementnega poudarjanja zmagovalca. Čeprav Lesjak ni bil udeleženec medijsko atraktivnih spopadov, po katerih si je večina zapomnila osamosvojitveno vojno, prepričljivo predstavi vsak dan osamosvajanja posebej. Spregovori o skrbi za moštvo, vojni živcev, improviziranju akcij, zmedi, nastopaštvu, pa tudi o spoštovanju nasprotnika, ki ga je kot rezervnega oficirja pred tem učil vojaške obrti. Delo, kot so zapisali v založbi, ponuja zgodbo vojaka po duši, ki se zaveda, kaj lahko v vojni stori vojska. Avtorjevemu pričevanju je dodan seznam poveljstev, imen in položajev v teritorialni obrambi Ljubljanske pokrajine ter kronologija dogodkov na tem območju v času osamosvajanja.

VRANJA GOSTIJA - ČETRTA KNJIGA ZNAMENITE FANTAZIJSKE SAGE PESEM LEDU IN OGNJA

V tokratno temačno fantazijsko delo je ameriški pisatelj in scenarist George R. R. Martin (1948) umestil krvoželjne in spletkarske Lannisterje, ki si v imenu deškega kralja Tommena lastijo železni prestol. Vojna v sedmih kraljestvih je dogorela, toda med "trpkim lizanjem ran" se netijo novi spori. Na prizorišče se vrača Euron Vranje oko, najbolj črn pirat, ki terja prestol železnih otokov. Z ledenega severa, ki je v nevarnosti, vajenec za moistra Samwell Tarly odpelje skrivnostno dete v citadelo starega mesta. V vihri krvoskrunstva in očetomora, alkimije ter nasilnih smrti bo zmaga pripadla lastniku najbridkejšega jekla in najbolj zakrknjenega srca, napovedujejo v založbi. V reviji Joker je Sergej Hvala Sneti zapisal, da "Vranjo gostijo odlikuje brezkompromisen spust v ledeno temačnost. Toliko neusmiljenosti, zlobe in sprevrženosti v tej seriji še nismo videli". Četrto knjigo sage je prevedel Boštjan Gorenc, ki je poslovenil tudi Igro prestolov in Vihro mečev.

TRST IN KAJ POMENI NIKJER - KNJIGA O TRSTU, TOKRAT IZPOD PERESA VALIŽANSKE PISATELJICE

Delo Trst in kaj pomeni nikjer ponuja podobo zamejskega mesta izpod peresa valižanske pisateljice in zgodovinarke Jan Morris (1926). Trst, ki ga Slovenci pogosto občutimo kot fantomsko bolečino in poznamo predvsem kot nakupovalno središče, Morrisova prikaže skozi zgodovinski in intimni spomin, kot evropsko in svojo osebno metaforo. Opiše ga kot mesto, ki je podoba življenja in upanja pa tudi razočaranja in bolečih spominov. Trst, mesto protislovij, je za Jan Morris še vedno "enklava sui generis", v katerem se mešajo Latinci, Slovani in Tevtoni. Je mesto, v katerega se lahko zatečejo umetniki, odpadniki in izgnanci. Morrisova sodi med najpomembnejše sodobne britanske potopisce. Rodila se je kot moški, James Morris, ki je kot pomemben novinar med drugim svetu sporočil novico o zavzetju vrha Mount Everest. Delo je prevedla Staša Grahek.

ČEBELJI PLES - SLIKANICA O ČEBELICAH Z EKOLOŠKIM POUDARKOM

Čebelji ples je sedma knjiga pisateljice Alenke Klopčič pri Eko knjigi. Tokrat so glavne junakinje zgodbe čebelice. Osrednji lik je čebelica Karmelina, ki skorajda podleže bolečinam zastrupitve. Na srečo jo reši najboljša prijateljica Manja. Zgodba se nadaljuje, ko se jezne čebelice podajo v vojno proti človeku. Slikanico je ilustrirala Marta Bartolj, spremne besede pa so prispevali predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, biolog in čebelar Janez Gregori ter glasbenik Vlado Kreslin. Predsednik čebelarske zveze je med drugim zapisal, da smo Slovenci čebelarski narod z dolgoletno in bogato čebelarsko tradicijo. Čebelarjenje je poezija kmetijstva, kar pomeni, da čebel ne gojijo le zaradi medu in opraševanja kmetijskih kultur, temveč tudi zato, ker jih imajo radi. Meni, da so lahko zakoni, ki veljajo v čebeljih družinah, zgled tudi ljudem. Spoštovanje, pripadnost in odgovornost so temelji za njihovo preživetje pa tudi za preživetje narave.