Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

IZVIDNIKI V PUŠČAVI RESNIČNOSTI - TEORETSKI POGLED NA AVANT-POP IN DRUGE SODOBNE LITERARNE ZVRSTI

Teoretski knjižni prvenec Mojce Krevel, podnaslovljen Avant-pop med kiberpankom in postmoderno, prinaša pregled najsodobnejših, večinoma spregledanih literarnih smeri. Avtorica se osredotoča predvsem na literarna gibanja postmodernizma, kiberpanka in avant-popa, ki jih analizira z duhovnozgodovinskega stališča razvoja literature in jih obenem postavlja v širši socialni in kulturni kontekst. Med drugim opozarja na izpetost postmodernistične proze in kot alternativo izpostavi tradicijo pojmovanja umetnosti, ki izvira v pop artu in se nadaljuje s kiberpankom ter vodi do literarnega gibanja avant-pop. Slednje je mejno avantgardno gibanje, ki ga po mnenju avtorice lahko umestimo v postmoderno literaturo. Delu je dodan Manifest avant-popa Marka Amerike. Mojca Krevel je anglistka in doktorica literarnih ved. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani predava anglo-ameriško književnost, v svojem znanstvenem delu pa se ukvarja z novimi medijskimi tehnologijami in elektronsko književnostjo. Med drugim je leta 2001 izdala elektronsko knjigo Kiberpank v literaturi.

DINAMIKA SPREMEMB V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU 20. STOLETJA - ZNANSTVENI PREGLED SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA

Znanstvena monografija podaja raziskave slovenskega gledališče v preteklem stoletju. To je bilo konstitutivno stoletje gledališča, ki ga je dokončno utrdilo in potrdilo kot moderno in profesionalno družbeno, kulturno in umetniško institucijo. Študije v knjigi prinašajo pomembno širitev, dopolnilo in revizijo gledališke zgodovine na Slovenskem, hkrati pa prispevajo k nadaljevanju razprave o vrednotenju posameznih gledaliških zvrsti, obdobij, dosežkov in osebnosti tistega časa. Delo vsebuje tudi prispevke s temeljitejšim vpogledom v tradicionalno marginalizirane gledališke pojave ter v recepcijo in družbeno kontekstualizacijo gledališke umetnosti. Svoja dela so med drugim prispevali Aleš Gabrič, Katarina Podbevšek, Bojana Kunst, Blaž Lukan, Barbara Sušec Michieli, Martina Vovk, Denis Poniž in Maja Šorli. V knjigi, ki zajema tudi bogato fotografsko gradivo, je tudi prvič objavljen zapis koreografinje in plesalke Ksenije Hribar Plesna učna ura v Cankarjevem domu.

KO JE OSLICA ZAGLEDALA ANGELA - NENAVADEN ROMAN NENAVADNEGA AVSTRALSKEGA GLASBENIKA

Cave je roman pisal leta 1989 v Zahodnem Berlinu tik pred padcem Berlinskega zidu. Kljub temu, da naslov obeta kaotičen roman, bralca preseneti z verističnostjo ter z močno nazorno zgodbo, ki jo odlikuje fabulativna kakovost. Dogajanje romana, postavljeno v Ukulorsko dolino, se vrti okrog verske ločine ukuliti. Avtor v Oslici temeljito razišče zgodovino okvarjene psihe svojih likov ter ob tem splete slikovito in silovito povest o verski licemernosti, ki se nasilno sooča z dušo drugačnega posameznika, ki ga pahne čez rob. Za protagonista romana Evkrida avtor ni predvidel nobene utehe, zgolj nelagodno zavetje za zidom "normalnosti". Cave (1957) je avstralski glasbenik, pesnik in pisatelj čigar svet je gnusen in črn. "Gojim nekako melanholičen pogled na svet. In gnus do njega. Ne morem se ga znebiti. Svet je gnusen. O tem ni debate," je nekoč zapisal in dodal, da so le "poezija, likovna umetnost, glasba nekakšen protistrup naravi sveta, temu, kar kot ljudje počenjamo s planetom. Protistrup njegovemu gnusu... Včasih je težko pogledati svet in se vprašati, kje na tem svetu obstaja Bog. Morda obstaja v poeziji in umetnosti in naravi, takih stvareh". Roman je prevedel Andrej Pleterski, ki je k delu zapisal tudi spremno besedo.

MEDVEDEK PADDINGTON - SLIKANICA O PRILJUBLJENEM MEDVEDKU, KI NOSI IME PO LONDONSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI

Michael Bond je tokratno zgodbo o medvedku Paddingtonu, ki jo je poslovenila Darinka Koderman Patačko, postavil v preteklo stoletje na ladjo, na kateri medvedek kot slepi potnik pripotuje iz daljnega Peruja v Anglijo. Ko prispe na železniško postajo Paddington v Londonu, s seboj nima drugega kot kovček, napol prazen kozarec marmelade in listek z napisom "Popazite, prosim, na tega medvedka". Medvedka najdeta gospod in gospa Brown, ki ga poimenujeta Paddington in ga vzameta pod svojo streho, "kjer živi še dandanes". Medvedek Paddington že pet desetletij s svojo prostodušnostjo in šaljivimi zgodami in nezgodami razveseljuje bralce po vsem svetu, so zapisali v založbi. Ilustracije v slikanici s podnaslovom Izvirna zgodbica o medvedku iz Peruja so delo R. W. Alleya.