Z novelo krovnega zakona v kulturi do posodobitve javnih zavodov

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala ministrica za kulturo v odstopu Majda Širca, bo ministrstvo s spremembami temeljnega zakona v kulturi zaključilo eno pomembnih nalog, ki si jih je zadalo, to je priprava drugačnih izhodišč za tiste javne službe, ki poberejo polovico od približno 200 milijonov evrov državnih sredstev, s katerimi razpolaga. Od tega gre dobrih 75 milijonov evrov 28 zavodom, katerih ustanoviteljica je država, preostanek pa okrog 60 zavodom, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti. Okoliščine, v katerih ti delujejo, so se namreč po besedah Širce v zadnjih letih bistveno spremenile, poleg tega so "okorne, statične in okorele".

Poglavitni cilj novele zakona je večja učinkovitost zavodov. "Pri tem ne mislimo na to, da bi zmanjševali sredstva javnim zavodom, pač pa na to, da bodo tista sredstva, ki jim jih namenjamo, bolj racionalno razporejena med njihove stroške. Želimo tudi več sredstev nameniti programu, zaradi katerega so bili ustanovljeni," je poudarila vodja direktorata za kulturni razvoj in mednarodne zadeve Sonja Kralj Bervar.

Novost na področju financiranja bo vzpostavitev normativov in standardov. Plače bodo po njenih besedah umeščene med splošne in programske stroške, glede na to, kaj zaposleni dejansko delajo. Pri določanju sredstev, ki jih bo zavod pridobil v posameznem letu, pa bo obstajala možnost za do desetodstotno odstopanje od normativov in standardov.

Z novelo želijo uvesti večletne pogodbe in pridobiti možnosti, da bi zavodi lahko načrtovali za daljša časovna obdobja, sredstva pa jim bodo dodeljena v enotnem letnem znesku. Novost je tudi ta, da bo v pogodbah določen odstotek sredstev, ki jih bo zavod moral pridobiti iz nejavnih virov, je povedala Kralj Bervarjeva.

Pri organih upravljanja bosta obvezna ostala direktor oziroma uprava in svet, zavodi pa bodo imeli možnost v ustanovitvenem aktu določiti še druge organe, pomembne za njihovo delovanje. Pri direktorjih se bodo sicer zvišali pogoji za imenovanje, podrobneje bosta določena postopek imenovanja, pri čemer bo potrebno soglasje večinskega financerja, in vsebina pogodbe z njim.

Direktorja bo zavezovala tudi konkurenčna klavzula, saj bo za vsako delo, ki ne bo predmet pogodbe, potreboval soglasje sveta; v primeru kršitve mu bo grozila odpoved pogodbe. Ob predčasnem prenehanju mandata iz nekrivdnih razlogov pa bo uvedena odpravnina. Ena od novosti pri svetih pa bo ta, da bo ob predstavnikih ustanoviteljev in zaposlenih večino članov imenoval večinski financer.

Na področju delovnih razmerij je namen novele, tako Kralj Bervarjeva, vzpostaviti delovne normative za vsako delovno mesto posebej. Poleg tega uvaja termin "zasedbeni načrt", to je poimensko določitev tistih, ki bodo opravljali posamezne naloge v tekočem letu. Plača se bo delila na fiksni in variabilni del, pri čemer se bo ta lahko zmanjšala do največ 80 oziroma zvišala do največ 120 odstotkov polne plače. V primeru nedoseganja polne plače bo zaposleni lahko opravljal druga dela v zavodu, primerna njegovi zaposlitvi, ali pa bo napoten na istovrstno delo k drugemu zavodu.

Cilj novele je tudi večja fleksibilnost delovnih razmerij. Ministrstvo tako predlaga sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas na umetniških delovnih mestih, in sicer do pet let, pri čemer bodo imeli ti zaposleni pravico do višje plače. Uvaja pa tudi pravico do prerazporeditve ali do odpravnine v primeru, da zaposleni zaradi psihofizičnih lastnosti ne more več opravljati dela. Ena od novosti je tudi poenostavitev postopkov za ustvarjalce, ki pridobivajo evropska sredstva.