misliPred 40 leti umrl kralj jazza Louis Armstrong
New York, 6. julija - Brez Louisa Armstronga bi se tok zgodovine jazza morda obrnil drugače, z njim pa se je težišče s skupinske improvizacije premaknilo k solistični virtuoznosti. Kot trobentač in pevec je svoje ime zapisal na več kot tisoč plošč, tako solističnih kot tistih z najboljšimi glasbeniki svojega časa. Danes mineva 40 let od njegove smrti.
Na koncu je bilo tako, kot si mnogi želijo: 6. julija 1971 je mirno zaspal, star 69 let. Imel je težave s srcem, umrl pa je zgodaj zjutraj v svoji postelji ob ženi Lucille. Le dva dni pred tem je "Pops", kot so ga klicali, s svojimi prijatelji in sosedi praznoval svoj domnevni rojstni dan.
Da je s svojim rojstnim dnevom malce pogoljufal in se nekoliko postaral, je postalo znano šele po njegovi smrti. Rodil se je v New Orleansu 4. avgusta 1901, vendar pa se mu ta datum ni zdel dovolj veličasten. Kmalu po začetku kariere ga je spremenil v 4. julij 1900; pri tem je kombiniral ameriški nacionalni praznik z začetkom stoletja.
Njegova skromna hišica na 107. ulici v newyorškem okrožju Queens je danes muzej. V njej sta Louis in Lucille živela 30 let, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Louis Armstrong se je rodil revni družini v kreolski četrti New Orleansa. Starša sta se ločila kmalu po njegovem rojstvu. Bilo mu je komaj 12 let, ko je po ulici mahal s pištolo v roki, zato je končal v poboljševalnici. V njej se je naučil igrati več instrumentov, med drugim trobento. Kasneje je srečal Joea "King" Oliverja, svojega mentorja, in se seznanil s pravimi odri in studii.
Na začetku 30. let prejšnjega stoletja je že veljal za najboljšega trobentača na svetu. Ker je s svojim raskavim glasom tudi prepeval, povrh tega pa še komponiral, ustanovil lastno skupino in kot prvi temnopolti glasbenik dobil svojo radijsko oddajo, je postal zvezdnik, ki ga v jazzu še ni bilo. Prijel se ga je tudi vzdevek "Satchmo" po širokih ustnicah, s katerimi je objemal ustnik svoje trobente.
Sredi 60. let mu je uspelo nekaj, kar ni uspelo nobenemu drugemu jazzovskemu glasbeniku. Njegovi uspešnici "What a Wonderful World" in "Hello, Dolly" sta skupino The Beatles izrinili s prvih mest ameriških lestvic. Sicer pa je, kot je mogoče izvedeti na spletni strani muzeja, napisal več ducatov skladb, ki so postale jazzovski standardi, in se pojavil v več kot 30 filmih.
"Če je bil kdo Gospod jazz, je bil to Louis Armstrong. Bil je epitom jazza in vedno bo. Bil je to, čemur rečem ameriški standard, ameriški original," je o njem dejal še en jazzovski velikan, Duke Ellington.