misliV Kostanjevici na Krki zaključek Forma vive 2011
Kostanjevica na Krki, 30. julija - V parku skulptur Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki bodo s predstavitvijo postavljenih skulptur kiparjev Denisa Kraškovića, Karen Macher Nesta in Reinholda Neururerja drevi ob 20. uri zaključili jubilejni mednarodni kiparski simpozij Forma viva 2011. Slavnostni govornik bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Kostanjevica na Krki, območje Galerije Božidarja Jakca.
Zaključek kiparskega simpozija Forma viva 2011.
Avstrijski kipar Reinhold Neururer pri postavljanju njegove Varovalne ograje za naravo.
Foto: Rasto Božič/STA
Kostanjevica na Krki, območje Galerije Božidarja Jakca.
Zaključek kiparskega simpozija Forma viva 2011.
Avstrijski kipar Reinhold Neururer pri postavljanju njegove Varovalne ograje za naravo.
Foto: Rasto Božič/STA
Kostanjevica na Krki, območje Galerije Božidarja Jakca.
Zaključek kiparskega simpozija Forma viva 2011.
Deli skulpture Karen Macher Nesta pred postavitvijo.
Foto: Rasto Božič/STA
Kostanjevica na Krki, območje Galerije Božidarja Jakca.
Zaključek kiparskega simpozija Forma viva 2011.
Leseni hlebci Denisa Kraškovića pred postavitvijo s skupno skulpturo.
Foto: Rasto Božič/STA
Kostanjevica na Krki, območje Galerije Božidarja Jakca.
Zaključek kiparskega simpozija Forma viva 2011.
Hrvaški kipar Denis Krašković.
Foto: Rasto Božič/STA
Kostanjevica na Krki, območje Galerije Božidarja Jakca.
Zaključek kiparskega simpozija Forma viva 2011.
Del razstavnega parka Galerije Božidarja Jakca.
Foto: Rasto Božič/STA
Kostanjevica na Krki, območje Galerije Božidarja Jakca.
Zaključek kiparskega simpozija Forma viva 2011.
Perujska kiparka Karen Macher Nesta.
Foto: Rasto Božič/STA
Kot je kustos kostanjeviške galerije Goran Milovanović povedal za STA, so na letošnjem kiparskem simpoziju, s katerim so v galeriji obeležili tudi 50-letnico te tako imenovane Forma vive, mesec dni ustvarjali hrvaški kipar Krašković, perujska kiparka Macher Nesta in avstrijski kipar Neururer.
Vsak izmed njih je iz hrastovine izdelal po eno skulpturo, Krašković Dobroto, Macher Nesta nekakšno naravno gugalnico, Neururer je postavil leseno konstrukcijo Varovalna ograja za naravo. Kljub različnim stilnim zasnovam pa vsa našteta umetniška dela povezuje močna socialno ekološka nota.
Po Milovanovićevih besedah je Krašković s poudarjenim volumnom plastike v prostoru sledil klasičnim kiparskim prijemom, s premišljeno razmestitvijo posameznih delov pa je dosegel občutljivo celoto umetniške postavitve, ki temelji na svetopisemski zgodbi o petih hlebcih kruha.
Perujska gostja je za razliko Kraškovićevega statičnega dela ustvarila gibljivo oziroma gugajočo se skulpturo, ki jo lahko obiskovalci ali pa zgolj veter premikajo in s tem ustvarjajo zvok. Kot sklepa kustos, s temi poustvarjenimi naravnimi srčnimi utripi umetnica simbolično opominja na živost narave in hkrati simbolično namiguje na samo Forma vivo.
Še bližje naravi je po Milovanovićem stopil Neururer, ki je izdelal gosto prepredeno prepreko, ki v lastnem središču simbolično in dejansko varuje mladico posajenega hrasta, po drugi strani pa simbolizira kozmični red, naravno strukturiranost in harmonijo.