Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

POLETJE - SKLEPNI DEL COETZEEJEVE AVTOBIOGRAFIJE, TOKRAT V OBLIKI FIKTIVNIH INTERVJUJEV

Roman Poletje je tretji, sklepni del Coetzeeje avtobiografije. Pisatelj, sicer znan po tem, da nerad govori o sebi, je leta 1997 presenetil z odločitvijo, da bo svoje življenje prelil v literaturo. Najprej je objavil roman Deška leta, ki mu je nekaj let pozneje sledil roman Mladost, pred dvema letoma pa še Poletje. Vse tri knjige so v prevodu Primoža Trobevška izšle v Modrijanovi zbirki Bralec. Roman Poletje je zadnje obdobje avtorjevega življenja postavil v povsem drugačen okvir. Delo sestavljajo intervjuji ljudi, in sicer pretežno žensk, ki so kdaj pobližje spoznale pisatelja. Intervjuji so fiktivni, vendar tako mojstrsko napisani, da bi bralec vanje le stežka podvomil. Coetzee (1940) je zgodbe, ki jih po njegovi smrti v intervjujih zbira literarni zgodovinar, postavil v Južno Afriki, v 70. leta prejšnjega stoletja. Obdobje zrele dobe je opisal na malce bolj trpek način kot obdobji v prejšnjih delih, a z enako resnicoljubnostjo in literarno prepričljivo. Knjiga poleg avtorjevega dokončnega obračuna s seboj ponuja tudi moralno refleksijo na družbeni in zgodovinski ravni. Med najbolj znanimi romani Johna Maxwella Coetzeeja, ki se je rodil v Cape Townu, pozneje pa živel na več kontinentih, so V srcu dežele, V pričakovanju barbarov in Sovražnik ter knjigi, nagrajeni z Bookerjevo nagrado, Življenje in časi Michaela K. ter Sramota. Vsa omenjena dela so izšla tudi v slovenskem prevodu. Coetzee je leta 2003 prejel Nobelovo nagrado za literarni opus.

SOCIOLOGIJA, ZGODOVINA, KNJIŽEVNOST - OMENJENE DISCIPLINE SKOZI PERSPEKTIVO EMINENTNIH DRUŽBOSLOVCEV

Knjiga prinaša pogovore med avtorji - sociologom Pierrom Bourdieujem ter zgodovinarjema Carlom Ginzburgom in Rogerjem Chartierjem - in drugimi sogovorniki. V pogovornem, mestoma kramljajočem, pa vendar intelektualno konsistentnem slogu se avtorji sprašujejo o mestu in možnostih posameznih humanističnih ved v današnjem času. Delo je neobičajno, ker je sestavljeno iz prevodov tonskih posnetkov radijskih oddaj ter drugih pogovorov na različne teme, v katerih se avtorji opredeljujejo do svojih uveljavljenih konceptov. Bourdieu je znan po (re)definiranju pojmov habitusa in polja, Chartier po ukvarjanju z bralnimi praksami, Ginzburg pa je eden pionirjev mikrozgodovine. V pričujočem delu družboslovci presegajo meje svojih matičnih disciplin, razkrivajo intelektualne vire svojega dela ter se sprašujejo o angažirani vlogi družboslovca in humanističnega znanstvenika v 21. stoletju. O vlogi družboslovja Bourdieu med drugim zapiše: "Mislim, da družboslovje(...) odgovarja na izjemno pomembna vprašanja; v vsakem primeru ta vprašanja postavlja in njegova naloga je postavljati jih bolje, kot jih postavlja običajen družbeni svet." Delo so prevedli Varja Balžalorsky, Ignac Fock in Tomaž Jurca. Spremno besedo je prispevala sociologinja Neda Pagon, sicer Schwentnerjeva nagrajenka za življenjsko delo.

SPISI O SVETOVNI LITERATURI PO METODOLOGIJI FRANCA MORETTIJA

Delo ponuja izbor novejših tekstov italijanskega literarnega zgodovinarja Morettija, ki s postopkom t.i. oddaljenega branja svetovne literature, utemeljenega na modelih eksaktnih znanosti in analize svetovnih-sistemov, prispeva k sodobnim poskusom medsebojne artikulacije humanistike in družboslovja ter njune povezave z naravoslovjem. "S pomočjo grafov kvantitativnega zgodovinopisja, geografskih zemljevidov in dreves evolucijske biologije konceptualizira čas, prostor in kronotope nekaterih izmed ključnih formalnih elementov, ki naddoločajo tiste žanre, ki naddoločajo zgodovino svetovne literature," je v spremni besedi zapisal Jernej Habjan, ki je poskrbel tudi za prevod dela. Z oddaljenim branjem Moretti razvije svoje starejše povezovanje ruske formalistične teorije literarne evolucije in Darwinove evolucijske teorije. Oddaljeno branje kot alternativa natančnemu branju, ki je z ameriško prisvojitvijo dekonstrukcionizma postalo rutiniran akademski prijem, prispeva tudi k epistemološki refleksiji statusa teksta v sodobni znanosti.

PRENOVLJENA IZDAJA PRAVLJIC KRISTINE BRENKOVE Z ILUSTRACIJAMI ANČKE GOŠNIK GODEC

Knjiga pravljic Brenkove je v ne tako ugledni različici prvič izšla leta 1965, ob 100. obletnici njenega rojstva pa so se pri Mladinski knjigi odločili, da se s ponatisom poklonijo dami slovenske otroške literature, katere delo je in bo plemenitilo otroštvo neštetih generacij otrok. Kristina Brenkova je ob prvem izvodu v spremni besedi zapisala, da "prinaša bralcem droban izbor iz neizmerno bogate zakladnice ljudskih pravljic s celega sveta". Za izbor je segla, kot je zapisala, "po tistih pripovedih, ki izžarevajo dobro misel in vero v mogočne sile človeškega duha". Knjigo bogatijo ilustracije Ančke Gošnik Godec.