Prešernova hiša v Vrbi po nujni sanaciji znova odprta

V zadnjih treh tednih so bila opravljena le najnujnejša dela v vrednosti 14.500 evrov, je za STA povedala direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Maja Zupan. Pojasnila je, da je sanacijo financirala država, saj gre za muzejsko hišo državnega pomena, pri čemer pa se je zaradi krize in rebalansa proračuna pojavil celo dvom, ali bodo sredstva zagotovljena, saj ministrstvo za kulturo ni bilo v stanju izdati naročilnice.

"Na srečo je bil denar že pred časom odobren Restavratorskemu centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z dobrim sodelovanjem in pomočjo kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo uspeli pridobiti potrebna sredstva," je z izidom zadovoljna Zupanova, ki je vesela, da je skladno z načrti hiša še pred zaključkom poletja ponovno nared za obiskovalce. Te so v času prenove sprejemali v bližnjih Doslovčah v rojstni hiši Frana Saleškega Finžgarja, ki je med drugim poskrbel, da je bila rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi leta 1939 preurejena v muzej.

Za izvedbo nujnih vzdrževalnih del so se odločili poleti, ko je obisk v Prešernovi rojstni hiši najslabši, zato tudi ni bilo velikega izpada prihodka. V zadnjem tednu julija in prvih dveh tednih avgusta lani je hišo obiskalo le okrog 100 ljudi, medtem ko na letni ravni hiša sprejme približno 20.000 obiskovalcev. Med njimi je največ šolarjev, ob koncih tedna pa pridejo tudi posamezniki in skupine.

Opravljena dela so bila nujna, saj je krušna peč zaradi uporabe neprimernih materialov pri obnovi v letu 1999 puščala. Oskrbnica, ki večino dneva preživi v hiši, je povedala, da je bilo uhajanje plina iz razpoke v peči nevarno zdravju. Tudi nekateri obiskovalci so tožili o slabosti, ki bi bila lahko posledica slabega zraka zaradi uhajanja dima. Po opravljeni sanaciji bo poleg tega mogoče tudi varčevati s kurjavo.

Prav tako nujna je bila sanacija snegolovov na strehi, saj je lansko zimo prišlo do zdrsa kapne lege, sneg pa je s strehe padel tudi na avto, je spomnil vodja kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Miloš Ekar. Poleg tega je prav zaradi neenakomerne obremenitve strehe počila fasada. S točkovnimi snegolovi so pritisk na streho nekoliko razbremenili, da se razpoka v steni ne bo več širila. Vendar pa jo bo v prihodnjih letih potrebno sanirati, da ne bi postala nevarna s statičnega vidika, je opozorila Zupanova.

Še ena težava Prešernove rojstne hiše, ki je v prvotni obliki nastala že v 16. stoletju, današnjo podobo pa je dobila po požaru leta 1856, je vlaga. Izjemno vlažni so zlasti kletni prostori, ki se ob bolj deževnih poletjih ne presušijo. Dodatno je situacijo poslabšal asfalt, ki se po zadnji prenovi ceste povsem drži hiše.

"Potrebna bodo dodatna dela in z restavratorskim centrom smo se že pogovarjali, da bi vsaj sanacijo razpoke dali v plan za prihodnje leto. Omenjena sanacijska dela sicer pomenijo večji finančni zalogaj, a bodo morala kmalu priti na vrsto," je poudarila Zupanova in spomnila tudi na potrebno obnovo sanitarij poleg hiše.