misliObnova brestaniškega gradu bo končana v roku
Brestanica, 19. avgusta - Delovišče brestaniškega gradu Rajhenburg, kjer so aprila začeli njegovo temeljito prenovo od temeljev do strehe, sta v četrtek obiskala direktorica direktorata za kulturno dediščino Damjana Pečnik in začasni minister za kulturo Boštjan Žekš. Ugotovila sta, da delo poteka po načrtu in da bo obnova gradu končana v dogovorjenem roku.
Brestanica, grad Rajhenburg.
Brestaniški grad Rajhenburg.
Foto: Rasto Božič/STA
Arhiv STA
Kot so davi sporočili z občine Krško, 4,3 milijona evrov vreden projekt prenove, v katerega je država vložila tri milijone evrov, kljub težavam na strehi napreduje po načrtu, zaključiti pa ga nameravajo sredi prihodnjega leta.
Za celostno obnovo gradu Rajhenburg si na občini Krško prizadevajo od leta 2004, ko je bila končana njegova denacionalizacija. Leta 2009 so zanjo dobili gradbeno dovoljenje, julija lani so podpisali pogodbo o prenovi, aprila letos pa so dela stekla.
Kot menijo, bo pomemben del pri nadaljnjem življenju gradu Rajhenburg imelo nadaljnje delovanje brestaniške enote Muzeja novejše zgodovine Slovenije v njem, v času prijave na razpis ministrstva za kulturo pa je občina z omenjeno muzejsko ustanovo podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju.
V gradu oziroma spomeniku državnega pomena bodo tudi temeljito obnovili zbirke in vzpostavili delovno poimenovani Muzej strpnosti, nenasilja in miru, v njem pa bodo dobile ustrezno mesto zgodbe izgnancev in drugih žrtev različnih političnih sistemov, so danes za STA potrdili v kabinetu krškega župana.
Grad Rajhenburg viri prvič omenjajo leta 895 in velja za najstarejši grad na Slovenskem. Od njegovih mnogih lastnikov je najbolj znan red trapistov, ki ga je preuredil v samostan, njegovi menihi pa so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom, sadjarstvom, čebelarstvom, vrtnarstvom in obrtjo.
Njihov najbolj znan izdelek je bil sir trapist, leta 1896 pa so začeli z industrijsko proizvodnjo čokolade in likerjev. Pri njih je kupoval sam cesar Franc Jožef, ki jim je leta 1912 podelil priznanje za kakovost, redovniki so imeli tudi lastno elektrarno, leta 1896 pa so si napeljali telefon.
Grad je ostal v posesti trapistov do 2. svetovne vojne, mednjo je bil v njem zbirni center za slovenske izgnance, po vojni pa zapori za ženske. Od leta 1968 naprej grad spreminjajo v muzej, v njem pa domujejo razstave o njegovi in krajevni zgodovini - Brestanica skozi čas, razstava o menihih trapistih, razstava o slovenskih izgnancih ter razstava o političnih zapornikih internirancih.