misliNa razstavah Toneta Stojka in Rudija Skočirja v ospredju ženski liki
Koper, 19. avgusta - Drevišnje odprtje fotografske razstave Toneta Stojka v koprski Galeriji Meduza ter skoraj sočasno odprtje slikarske razstave Rudija Skočirja v bližnji Galeriji Loža imata več skupnih točk. Stojko predstavlja svojo najnovejšo produkcijo ženskih aktov v gibanju, Skočirjeve slike iz zadnjih dveh let pa predstavljajo izbor interpretacij ženske figure.
Pod naslovom Telo v igri se Stojko predstavlja s 75 barvnimi in osmimi črno-belimi fotografijami ženskih aktov v gibanju, ki mestoma subtilno prestopajo mejo abstrakcije, kar fotograf dosega z veščo potezo svoje fotografske kamere. Tematsko se ozira nazaj vse do leta 1974, ko se je s ciklom fotografij pod istim naslovom prvič rodila ideja zabrisovanja gibajoče se figure ženskega telesa. Prav iz tega cikla je na razstavi predstavljenih osem črno-belih fotografij, so zapisali v Mestnem muzeju Ljubljana, v sodelovanju s katerim so Obalne galerije pripravile pričujočo razstavo.
Stojko se v zadnjem desetletju vrača k istemu neulovljivemu objektu, katerega gibanju v aktu fotografiranja sledi s premikom svoje kamere. Nove dimenzije teh fotografij odpira barvna tehnika - telo v gibanju tako ni več le obris, senca, sled, temveč je obdano z eterično atmosfero toplih barv ognjene svetlobe. Stojko tako v fotografski medij vnaša gestualnost in abstrakcijo, sicer značilni za slikarstvo.
Njegova fotografija na ta način prehaja na raven komunikacije z gledalcem, ki ni več vezan na razumevanje nekega zgodovinskega dogodka, določene estetike, specifične performativne geste. V motivu namreč doživljamo esenco ženske, ki pa ni zgolj krhka, nežna, prijetna, temveč tudi prvinska, usodna, celo zverinska. Predvsem pa ni zgolj fizična pojavnost - matrica njene fizične podobe se podvaja na ravni eteričnega, duhovnega telesa.
Razstava primorskega likovnika Rudija Skočirja sodi v projekt šestih potujočih razstav, ki so v letošnjem letu posvečene avtorjevemu osebnemu jubileju (60 let) in 35-letnemu ustvarjanju.
Za razstavo, ki bo odprta vse do 2. oktobra, je Skočir pripravil premišljen izbor interpretacij ženske figure, ki mu predstavlja temeljno upodabljajočo in izrazno motiviko, so zapisali v Obalnih galerijah.
Prav ženska figura je bila od nekdaj izpeljana iz slikarjeve intime, nato pa stopnjevana po njegovem zaokroženem in sklenjenem "idrijskem knapovskem obdobju". Ikonografijo ženskih likov, primarno zasnovanih s subjektivno konotacijo, je avtor nadgrajeval v svet globlje pomenljive simbolike, arhetipike in univerzalno govorico občečloveških prispodob in spoznanj. Po dramatičnih soočanjih in dialogih z misterioznimi rojenicami in sojenicami, pa tudi z njihovo pomočjo, se je z občudovanjem zazrl v "srčno kraljico" in jo povzdignil v kraljico svoje umetnosti, je v spremljajočem katalogu k razstavi zapisal umetnostni zgodovinar Janez Kavčič.