Proti rušitvi Kolizeja tudi Zavod za oživitev civilne družbe

Kot so zapisali v protestni izjavi, to vodi ne samo v propad omenjenih vrednot, pač pa tudi v izginotje fizičnih objektov, ki jih simbolno predstavljajo, s čemer se uničuje narodova identiteta.

Vzrok za to je po njihovem prepričanju politično finančna sprega, ki ji "poslušno sledi del urbanistične in arhitekturne stroke". Kot opozarjajo, se je drugi del urbanistične in arhitekturne stroke, skupaj s civilno družbo, ki ne uživa politične podpore, do sedaj temu brezuspešno upiral, to pa je po njihovem prepričanju ena od osnovnih značilnosti tranzicijske družbe.

To dokazuje tudi študija ReUrban Mobil, kjer je sodelovalo 18 skupin iz držav EU. Izbrana so bila štiri vzorčna mesta, Bologna, Leipzig, Leon in Ljubljana, predmet študije pa je bilo sodobno načrtovanje prenove in razvoja mest. Vsa druga mesta so upoštevala napotke te študije, le Ljubljana jih je tako rekoč ignorirala, kar pomeni popolno zanikanje strokovnih načel, navajajo v izjavi in od konkretnih primerov takega odnosa ob Kolizeju izpostavljajo Šumija, Plečnikov stadion, ljubljansko Opero in še nekatere druge.

Kolizej, ki je bil zgrajen v letih 1845-1847, je bil po njihovem prepričanju v prostor umeščen urbanistično, arhitekturno in funkcionalno strokovno primerno. Socialistična oblast pa je z nacionalizacijo, nepremišljeno namensko rabo in posledično z napačnimi, nestrokovnimi posegi ter z neprimernim vzdrževanjem, zarezala v njegovo kvalitetno, zidano nosilno jedro, kar je povzročilo in pospešilo propad tega objekta, kar sedaj služi lastniku kot opravičilo za njegovo rušenje, opozarjajo.

Sami menijo, da bi lahko Kolizej, kljub njegovemu sedanjemu stanju, primerno renovirali in sodobno do/nad/gradili. Glede novega Kolizeja, ki naj bi zrasel na njegovem mestu, pa so prepričani, da v takem enormnem obsegu in tako načrtovani novi Kolizej v ta razpoložljivi, gabaritno sorazmerno skromni prostor ne sodi. Ob tem še opozarjajo, da bi bila z realizacijo tega projekta popolnoma izničena tipična vzhodna veduta Ljubljane.

Kranjska investicijska družba je Kolizej začela rušiti 10. avgusta. Novi Kolizej bodo gradili po načrtih nizozemskega arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, ki je bil leta 2004 izbran na natečaju.