Slovenija 22.8.2011 13:42

Izšle prve tri hvalnice Cankarjeve založbe

Ljubljana, 22. avgusta - Pri Cankarjevi založbi so izšle prve tri hvalnice. Prispevali so jih Alojz Ihan, Vinko Möderndorfer in Brina Svit, druži pa jih preprosta oblika in dostopna cena, je na današnji predstavitvi povedal urednik Zdravko Duša. Ihanova nosi naslov Hvalnica rešnjemu telesu, Mödernodrferjeva Hvalnica koži, Svitova pa je napisala Hvalnico ločitvi.

Ljubljana. Cankarjeva založba. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana.
Cankarjeva založba.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Po urednikovih besedah v hvalnicah avtorji prebijajo svoj vsakodnevni poklic, pisanje fikcije, in se lotevajo nečesa, kar naj bi bilo hibrid med literaturo in izpovedjo. Prva je hvalnico napisala Brina Svit in tedaj se je izkazalo, da svoboda avtorjev ni le na ravni izpovedi ampak tudi pripovedi.

Kot je povedala Svitova, je hvalnico, ki je najprej izšla v francoščini, napisala po naročilu svojega francoskega založnika. Odločila se je, da v njej ne bo nikogar citirala, ampak bo namesto tega v knjigo vključila tri pisateljske kolege in tako naredila skok v neko novo formo. V pisanje je vključila iskrenost in vpletla tudi zgodbo, saj kot je dejala, pri pisanju vedno misli na svojega bralca, da se ta ne bi dolgočasil.

Francoski izvirnik hvalnice Brine Svit ima v naslovu besedo "rupture", torej razdor, razhod. V knjigi se Svitova ne posveča le ljubezenskim ločitvam, ampak se sprašuje tudi o razhajanju z jezikom, domom oziroma domovino, pa tudi s prijateljstvom in z vsakdanjimi navadami.

Mödernodorferjevo hvalnico koži je Duša označil kot himnično hvalnico, ki jo označuje ritmizirana pripoved, vsebina pa je včasih zelo kruta in ostra. Avtor sam je dejal, da je ob tem, ko je dobil naročilo za hvalnico koži ugotovil, da pravzaprav že ves čas piše o koži in o telesu. Po njegovih besedah skozi kožo doživljamo sebe in svet, koža je meja našega sveta. Sicer pa njegova Hvalnica koži, kot je dejal, ni analiza, ampak čustven odziv na temo.

Pesnik, pisatelj in zdravnik Alojz Ihan je po prepričanju Duše še najbližji tradicionalni zgodbi. Ihan sam pa je povedal, da je želel v svoji hvalnici narediti nekakšen upočasnjen posnetek običajnega pogovora v ambulanti. Sam namreč uživa ob upočasnjenih športnih posnetkih, ki so izjemno intenzivni, čas je v njih zgoščen in gledalec pravzaprav vidi več, kot običajno.

Knjiga se začne z običajnim pregledom v ambulanti in diagnosticiranjem pacientovih težav, kar se sprevrže v diagnosticiranje družbe in na koncu diagnosticiranje zdravnika. Za konstanti si je pri pisanju izbral zgoščenost besedila in velik čustveni naboj, s katerim zdravnik reminiscira človekove težave, je še povedal Ihan.