Pri Študentski založbi poezija, proza in pesmi v prozi

Brvar, ki je pripravil antologijo poezije v prozi, je tudi sam po besedah urednika zbirke Beletrina Mitje Čandra eden največjih predstavnikov tega žanra v Sloveniji. Avtor knjige je dejal, da se je dela, v katerem je zbral 168 besedil 54 avtorjev, med drugim lotil zato, ker literarna zgodovina te zvrsti še ni obdelala.

V Sloveniji so se pesmi v prozi kot termin prvič pojavile v 80. letih 19. stoletja, ko je Janko Kersnik v časniku Slovenski narod objavil pet anekdotičnih del, ki jih je naslovil Pesmi v prozi. Za tem dogodkom je ta zvrst izginila vse do 20. let 20. stoletja, čemur je po Brvarjevem mnenju botroval čas, ki je priznaval le verzno pesem, čimbolj podobno Prešernovi. Šele pesniki Anton Podbevšek, Srečko Kosovel in Edvard Kocbek so posegli po bolj zrahljani pesniški obliki, pred njimi pa so avtorji takšna dela skrivali pod imeni, kot so črtica, noveleta, vinjeta, glosa, balada, je poudaril Brvar.

Razvozlana forma je postala trend šele v 60. letih, ko je bilo "okolje bolj varno", je dejal Brvar in pojasnil, da so se pisci v težkih družbenih razmerah raje zatekali k bolj tradicionalnim oblikam izražanja oziroma v pisanje pesmi v verzih, medtem, ko so se v bolj mirnih časih posluževali pesmi v prozi.

Redeča nit pesmi v knjigi Prodiranja je ljubezen, ki se povezuje z drugimi temami, kot so pisanje, narava, glasba ter osebna in družbena pogojenost, je dejala prevajalka Marjeta Drobnič. Presenečena je bila predvsem nad avtoričino iskrenostjo, še posebej, kar zadeva vlogo "tujke" in "mednarodno poreklo". Pesnica išče domači kraj, ki ga naposled najde v pisanju, ki ji daje trdnost bivanja, meni Drobničeva.

Anunciada Fernandez de Cordova, ki v Sloveniji sicer deluje kot španska veleposlanica, je dejala, da se pri pisanju veliko ukvarja z melodijo in dvojnimi pomeni, kar je težko prevesti. Omenila je naslov Prodiranja, za katerega je zvedela, da v slovenskem jeziku zveni erotično, medtem ko ima v španščini izključno vojni prizvok.

V pesmih, ki so razdeljene v tri sklope, se predstavlja kot tujka in večna popotnica, zaradi česar se že vse življenje počuti drugačna. V pesmih, ki jih je napisala v Sloveniji, pa se veliko posveča naravi, v kateri je našla odgovore na večino svojih vprašanj.

Rdeča mašinerija, delo raziskovalnega novinarja Badaliča, ni le knjiga o državi, o revoluciji ali o določenem zgodovinskem obdobju, pač pa vzorčen primer revolucije v Venezueli pod vodstvom predsednika Chaveza, ki velja za fenomen. Badalič se je dela lotil zelo kompleksno, ob čemer je izpostavil politično motivacijo, spremembe na terenu ter paradoks, ki se pojavi, ko se nekdo v želji po vladanju poslužuje avtoritarnih prijemov, je dejal urednik Aleš Šteger. Avtor se trenutno mudi v Afganistanu.