Mariborski mestni svet seznanjen s programom EPK

Programski direktor zavoda Maribor 2012 Mitja Čander je mestnemu svetu na kratko predstavil programske sklope in dogodke, ki jih načrtujejo v letu 2012, ko bo Maribor skupaj s Ptujem, Velenjem, Slovenj Gradcem, Mursko Soboto in Novim mestom Evropska prestolnica kulture.

"Pričakujem, da bom čim prej dobil na mizo program z datumi in kraji. Ne zaradi mene, ampak zaradi vseh, ki si želijo v prihodnjem letu priti v Maribor," je dejal Kangler.

Čander je odgovoril, da točnega koledarja ne morejo izdelati, če ne vedo točno, koliko denarja in katere objekte imajo na razpolago. "Dokončen program bo potrjen v začetku oktobra, kar je kar dva meseca prej, kot je to pravilo v drugih prestolnicah kulture," je dodal.

Andrej Verlič iz Ekipe za Maribor je izpostavil, da je Maribor edini, ki je doslej financiral ta projekt, ter vprašal, kako bo zagotovljen ustrezen prispevek države in partnerskih mest. Številni svetniki so izpostavili tudi neuspešno uresničevanje napovedanih infrastrukturnih investicij in bili odločno proti začasnim, montažnim rešitvam.

Kangler je poudaril, da je občina naredila vse, kar je v njeni moči, da bi se infrastrukturni projekti čim prej uresničili, a je pri tem vedno naletela na različne težave, tudi s strani države, ki ne objavi načrtovanih razpisov za evropska sredstva. "Če država ne sprosti evropskih sredstev, ne moremo postaviti nove knjižnice, umetnostne galerije in drugih zadev, ki jih načrtujemo," je zatrdil.

Mestni svet je zato pozval predsednika vlade Boruta Pahorja, da se nemudoma sestane z župani in poslanci iz sodelujočih občin ter vodstvom zavoda Maribor 2012, da bi skupaj našli rešitve za čim bolj uspešno uresničitev projekta EPK.

Obenem je Kangler zatrdil, da bodo v mestu v vsakem primeru našli prostor za kulturne dogodke. "Maks bo pravočasno zgrajen, torej sredi leta 2012. Ideja o najetju hal v TVT Boris Kidrič se mi tudi zdi prava," je dejal. Ob tem je potrdil, da je gradbeno dovoljenje za izgradnjo Maksa tik pred izdajo, čakajo le še podpis pogodbe z banko o finančnem najemu. Pri tem je poudaril, da so tuje banke v tem pogledu mnogo bolj kooperativne kot slovenske.

Slišati je bilo tudi očitke, da so v programu lokalni kulturniki odrinjeni v ozadje. Čander je te očitke odločno zavrnil: "Mislim, da je ravno obratno in da sem v projekt vključil številne umetnike in kulturnike in tudi druge prebivalce mesta, ki prej niso bili vključevani," je dejal.