Slovenija 7.9.2011 11:02

Znanih pet nominirancev za Rožančevo nagrado

Ljubljana, 7. septembra - Žirija za podelitev nagrade Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko je letos izbrala pet nominirancev: Aleša Bergerja s knjigo Omara v kleti, Petra Kolška z delom Vaserkeber in druge dogodbe, Miklavža Komelja s knjigo Nujnost poezije, Andreja Medveda s "Pictura poesis" ter Iva Svetina, avtorja dela Med smislom in skrivnostjo.

Ljubljana.
Pesnik Ivo Svetina.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Ljubljana, DSP.
Pisatelj Aleš Berger.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Ljubljana.
Pesnik Andrej Medved.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Trebnje.
Umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj.
Foto: Rasto Božič/STA
Arhiv STA

Ljubljana, Delo.
Slovenski pisatelj in novinar Dela Peter Kolšek.
Foto: Domen Grögl/STA
Arhiv STA

Žirijo v sestavi Jelke Ciglenenčki, Barbare Pogačnik, Mihe Pintariča, Milčka Komelja (ki se je pri enem izmed nominirancev izločil iz žirije) in predsednika Edvarda Kovača je v izboru za najboljšo esejistično knjigo zadnjih dveh let med drugim prepričalo Bergerjevo delo Omara v kleti, ki je letos izšlo v zbirki Mladinske knjige Spomini in izpovedi.

Omara v kleti je knjiga memoarskih esejev. Naslovna metafora je malodane karikatura proustovskega iskanja izgubljenega časa, v sebi pa združuje zavest z samoironično Bergerjevo distanco. Šansoni, nogomet, gledališče - vse je pravzaprav teater, teater pa je literatura, osrednja tema avtorjevega življenja in pričujoče knjige. V značilnem jedrnatem, izbrušenem in inventivnem slogu avtor koplje po samem sebi, odpira predale in stresa pred voajerskega bralca njihovo vsebino, piše v obrazložitvi.

Z ironijo začinjena, duhovita in stilistično izbrušena je žirija označila krajša besedila Petra Kolška, ki jih je izdal pod naslovom Vaserkeber in druge dogodbe lani v zbirki Nova znamenja založbe Litera. Besedila pripadajo novinarskima zvrstema, komentarju in kolumni, vendar pa refleksivno zaokrožena celota avtorja razkrije kot pravega esejista. Rdeča nit besedil so teme Slovenije. Avtor ne ostaja na enoplastnem odslikavanju družbene realnosti, temveč zariše vzporednice med političnimi in kulturnimi podobami in dogodki ter njihovimi sorodniki iz zgodovine, s čemer izgrajuje portret slovenske mentalitete.

Komelj v esejih Nujnost poezije (Hyperion, 2010) ne poskuša skriti izzivalnosti svoje poezije, ampak svoj stil hoteno izpostavlja; v svoje zapise dosledno vnaša načelo paradoksa. Bralec bo težko soglašal z vsemi miselnimi bravurami avtorja, užival pa bo v sozvočju njegovih idej, pa tudi v disharmoniji njegovih miselnih obratov, saj se prav v tem kaže umetnost njegovega peresa. Odlika knjige je tudi, da združuje svetovljanstvo z domoljubjem in svetovno zgodovino. Avtor je po oceni žirije vsekakor intelektualno zanimiv in umetniško dovršen.

Medvedova knjiga Pictura poesis, ki je lani izšla pri Študentski založbi, prinaša vrsto avtorjevih esejev o osrednjih slovenskih slikarjih in kiparjih druge polovice 20. stoletja. Besedila izpričujejo Medvedov pretanjen posluh za formo in vsebino likovnih umetnin. Značilnosti slovenskih umetnikov se esejistu posreči približati z erudistko mislijo in subtilno besedo, pa tudi z vključenimi lastnimi verzi.

Svetinova Knjiga Med smislom in skrivnostjo (Hyperion, 2010) je pesnikov nabor spisov o poeziji. Svetina nam odkrije svoj izbor vrhov slovenskega pesniškega 20. stoletja, ki se zanj začne z Edvardom Kocbekom in Francetom Balantičem in konča z Alešem Štegrom. Pri obravnavi pesnikov se nenehno presprašuje, kako sploh govoriti o poeziji, če pa je ta razpeta med "smislom in skrivnostjo". Čeprav ugotavlja, da nima izdelane metode, se naslanja na poglobljeno poznavanje opusov, avtorje umešča v socialne in zgodovinske kontekste in razgrinja jezikovne trike.

Nagrado bodo podelili v soboto, 24. septembra na Trubarjevi domačiji na Rašici.