Zbirka Koda Študentske založbe z novimi filozofskimi deli

Po besedah prevajalke Grošljeve imamo v slovenskem prevodu zelo malo Ciceronovih del, pa še ta, ki so, so plod zadnjih desetih let. Temu po prevajalkinem mnenju botruje Ciceronov slog, saj govornik in filozof velja za enega največjih proznih stilistov v latinščini. Obenem pa je bil Ciceron avtor, ki se ga je bralo pri pouku latinščine, zato ni bilo takšne potrebe po prevajanju. S to trditvijo se je strinjal tudi pesnik in prevajalec Brane Senegačnik, ki je k delu prispeval spremno besedo.

O dolžnostih je zadnje Ciceronovo filozofsko delo, po njem je pisal le še govore proti Marku Antoniju, ki je poskrbel, da so ga pospravili s sveta, je povedala Grošljeva. Pojasnila je, da Ciceron ni imel oziroma zagovarjal lastnih idej, pač pa je bila njegova glavna zasluga, da je grško filozofijo - sam je bil eklektik - predstavljal v latinščini, pri čemer je iznajdeval nove izraze. Svoje primere je podkrepil s primeri, ki se berejo zelo aktualno, je dodala prevajalka.

Senegačnik je pohvalil prevod, ki po njegovih besedah ni bil zahteven le zaradi strukture, pač pa tudi zaradi mentalitete in okusa antičnega človeka, ki ga je težko približati sodobnemu bralcu. Delo je Ciceron spisal v enem mesecu, in sicer v nemirnem času svojega življenja, ko je bežal pred političnimi preganjalci, je pojasnil Senegačnik. Dodal je, da je delo, ki je zasnovano kot pismo sinu, študentu v Atenah, do 19. stoletja veljajo za eno najvplivnejših filozofskih del, na katerega so se sklicevali že krščanski avtorji v antiki; na veljavi pa je znova pridobil v zadnjem obdobju. V delu je Ciceron podal etičen načrt za rimsko državo.

V delu Poetika Sanjarije se francoski filozof Bachelard ukvarja z imaginacijo in poskusom razumevanja podob in oblik sveta poetičnih sanjarij. Na interdisciplinaren in problemski način sicer naravoslovni mislec razmišlja o "dnevni sanjariji", je dejal avtor spremne besede Igor Škamperle. Bachelard dnevnih sanj ne vidi kot brezdelja in predajanja brezskrbni praznini mišljenja ali lenobnosti duha, pač pa kot manifestacijo celovitosti duše, ki polno živi darovani trenutek. Po mnenju prevajalke Suzane Koncut Bachelardovo delo ponuja izredno gradivo za različne ustvarjalce. Opozorila pa je tudi na nekonsistentnosti prevajanja Bachelardovih del, čemur po njenem mnenju botruje predvsem njihova raznolikost.

Joga za Mircea Eliadeja pomeni "kakršnokoli asketsko tehniko in metodo meditacije", je povedala avtorica spremne besede Tina Košir. Avtor se posebej posveča tantrični jogi, ki je bila po njegovem mnenju zanemarjena, sicer pa se v delu posveča naštevanju in analizi tehnik, pri čemer se poslužuje nekaterih jungovskih izrazov. Te je izpostavila tudi prevajalka Jedrt Maležič, ki so jo še bolj motili izrazi, ki se jih da najti v ezoteričnih tekstih. Prevajalski oreh je Maležičevi predstavljala tudi avtorjeva mešanica francoskih in mednarodnih terminov.