misliV novomeškem Simulakru večmedijski Pogovor s predniki Sabe Skaberne
Novo mesto, 9. septembra - V novomeškem Simulakru bodo drevi ob 20. uri predstavili kiparsko, video in zvočno postavitev Pogovor s predniki, ki jo je ljubljanska kiparka Saba Skaberne zasnovala posebej za omenjeno galerijo. Z njo se je lotila raziskave o lastnih prednikih, ki so na prelomu 19. in 20. stoletja pomembno soustvarjali novomeški in širši kulturno-družabni utrip.
Kot je zapisal kustos galerije Matjaž Brulc, so umetničini predniki pomembno zaznamovali novomeško, dolenjsko in v primeru njenega prastrica, skladatelja Marjana Kozine, tudi širše kulturno okolje, z ubesedovanjem njihovih življenjskih zgodb pa je Skabernetova vzpostavila odnos do osebne identitete, lastnega mesta in ustvarjanja v sodobni družbi.
Preko zgodb iz preteklosti avtorica nagovarja sedanjost, predvsem pa omogoča vstopanje v poetično stanje, v katerem se izničujeta premočrtnost časa in prostora. Hkrati se v njenem podoživljanju preteklost in sedanjost združujeta v novo pomensko enoto.
Končno podobo razstave je Skabernetova ob pomoči številnih sodelavcev razvijala postopoma, brskanje po arhivih, družinskih albumih, starih časopisih in kronikah ter družinsko ustno izročilo pa so ji razkrili številne zgodbe o rodbini.
Kot poudarja Brulc, avtorica dosledno uporablja ročne spretnosti in ostaja zvesta klasični kiparski tradiciji ter gradivu, ki ga kombinira z risbo ali videom. Tako ustvarja domišljena prostorska vozlišča, ki s svojimi zgodbami gledalca vsrkajo vase, ob tem pa dopuščajo dovolj prostora za nova tolmačenja in prost polet domišljije.
Njenemu skopo poustvarjenemu zgodovinskemu gostilniškemu prostoru se pridružuje niz portretov, umeščenih v velike modele glinastih jajc, katerih bogata simbolika opozarja na motiv rojstva, nadaljevanja rodu in družine. Omenjeni portreti pa s svojimi ikonografskimi poudarki izražajo poklice posameznih upodobljencev, dejavnih na najrazličnejših kulturnih področjih, je še zapisal Brulc.
Saba Skaberne se je rodila leta 1962 v Ljubljani. Po diplomi na kiparskem oddelku tamkajšnje Akademije za likovno umetnost leta 1986 je študijsko potovala po zahodni Afriki. Med letoma 1994 in 2001 je bila članica neformalne kiparske skupine Voda in kipi, zadnji desetletji se veliko ukvarja z razstaviščem prilagojenimi projekti, hkrati se je usmerila v malo plastiko. Njena razstava v Novem mestu bo odprta do 28. septembra.