Ob 100-letnici rojstva muzikologa Dragotina Cvetka številne prireditve

Prireditve se bodo začele 18. septembra v rojstnem kraju nestorja slovenske muzikologije, Vučji vasi v občini Križevci, z odkritjem njegovega doprsnega kipa, ki ga je izdelal akademski kipar Edo Dolinar. Med drugim bo nastopil komorni zbor Orfej, razstavljene bodo tudi Cvetkove fotografije in pisma, ki jih je pisal v Prlekijo. Cvetkov doprsni kip bodo odkrili tudi 20. septembra na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Med 19. in 21. septembrom bo Cvetku posvečen muzikološki simpozij z naslovom Nacionalna glasbena zgodovina: Preobrazbe v drugi polovici 20. stoletja, ki bo potekal v dvorani SAZU na Novem trgu. Akademiku bo posvečena tudi razstava v razstavni dvorani NUK, ki jo bodo odprli 20. septembra, in dokumentarni film, nastal v produkciji uredništva za resno glasbo in balet RTV SLO. Cvetkovo življenje in njegov pomen za širšo slovensko humanistiko v filmu osvetljujejo njegovi sodobniki, učenci, sorodniki in profesorski kolegi. Film bo na ogled 21. septembra v ljubljanskem Kinodvoru, 25. septembra pa še na RTV SLO.

Dragotin Cvetko je študiral kompozicijo na konservatoriju v Ljubljani ter pedagogiko in psihologijo na Filozofski fakulteti. Študij kompozicije je pozneje nadaljeval na mojstrski šoli v Pragi. Na njegovo pobudo bil leta 1962 ustanovljen oddelek za muzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, čigar predstojnik je bil do leta 1981. V 60. letih minulega stoletja je ustanovil osrednjo muzikološko revijo Muzikološki zbornik, zasnoval je tudi zbirko notnih izdaj spomenikov slovenske glasbe Monumenta artis musicae Sloveniae.

Izdelal je prvo znanstveno interpretacijo zgodovine slovenske glasbe, skorajda bi lahko govorili o Cvetkovi muzikološki šoli, je na današnji novinarski konferenci povedala muzikologinja in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU Metoda Kokole. Vzgojil je vrsto slovenskih muzikologov in profesorjev. Bil je tudi član številnih združenj, kot so SAZU, Slovenska matica, Društvo slovenskih skladateljev in Mednarodno muzikološko društvo (IMS) ter prejel številne nagrade, med njimi Prešernovo, Herderjevo in Smetanovo nagrado.

Veliko zaslug je imel pri ustanovitvi muzikološkega instituta v okviru SAZU. V mednarodnem okolju se je uveljavil s številnimi razpravami in monografijami o raznovrstnih vidikih slovenske glasbene zgodovine, tudi v odnosu do zahodnoevropske glasbene kulture, so zapisali pri ZRC SAZU. Kot je dejala muzikologinja Veronika Brvar, je Cvetko tudi pomembno pripomogel k promociji slovenske glasbe po svetu. Bil je pobudnik sodelovanja Slovenije v mednarodnih projektih popisa glasbenega repertoarja do 1800 in popisa muzikološke literature.