misliDelo: Sporočila iz podtalja (12. 9.)
Ljubljana, 11. septembra - V kraški jami Vilenica so se sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja enkrat na leto začeli zbirati mojstri dobro zasukane besede in njihovi občudovalci. Iz lokalne prireditve je trmasto vzniknila debatna kavarna srednjeevropskih intelektualcev, predvsem pa kredibilen mednarodni literarni festival, piše Igor Bratož v Delu.
Vileniška pisateljska prireditev, na katero niso vabili državnih ljubljencev, ampak disidente, je bila po padcu Berlinskega zidu ena od ne ravno gosto posejanih institucij, kjer je bilo mogoče v strpnem dialogu premišljati o mogočih oblikah nove srednjeevropske paradigme in njene nove identitete, hkrati pa je bila svetišče dobre literature.
Zadnjih nekaj let je premogla prireditev, na kateri podeljujejo edino slovensko mednarodno literarno nagrado (predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih je lani ugotavljal, da se uvršča med pet najpomembnejših evropskih literarnih nagrad), srečo in pronicljivost, da je za lavreata razglasila, na primer, uglednega bosanskega pisatelja Dževada Karahasana.
Z odločitvijo, da letošnjo vileniško nagrado prejme najbolj prevajani sodobni romunski klasik in dobitnik številnih nagrad, "enciklopedist resničnosti in sna" Mircea Cartarescu, se profil vileniške prireditve le potrjuje: romunski avtor je mednarodna literarna zvezda, tudi ni zaprt v slonokoščeni stolp literarnega, ampak z ostrimi vpogledi secira ne le stanje romunske sedanjosti, temveč tudi duhovno zdravje sodobne Evrope. Je zgleden primer nagrajenca festivala, ki je odprt v svet in zna svojo relevantnost graditi s premišljenimi potezami in zavedanjem o resničnih evropskih problemih, sklene komentator.