Slovenija 19.9.2011 18:55

V Narodnem muzeju Slovenije razstava Alberta Biasija

Ljubljana, 19. septembra - V Narodnem muzeju Slovenije so nocoj odprli razstavo italijanskega umetnika Alberta Biasija. Na njej je na ogled okrog 30 objektov, in sicer iz umetnikovega najzrelejšega obdobja, to je 60. let minulega stoletja in tudi iz že novega tisočletja. Nestor italijanskega kinetizma in op arta tokrat prvič samostojno razstavlja v Ljubljani.

Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Odprtje razstave avtorjev Aleksandra Bassina in Giovannija Granzotteja z naslovom Alberto Biasi, šestdeseta leta in od leta 2000 dalje.
Avtorji Aleksander Bassin, Alberto Biasi, Giovanni Granzotte.
Foto: Nada Mihajlovič/STA

Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Odprtje razstave avtorjev Aleksandra Bassina in Giovannija Granzotteja z naslovom Alberto Biasi, šestdeseta leta in od leta 2000 dalje.
Avtor Aleksander Bassin (desno).
Foto: Nada Mihajlovič/STA

Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Odprtje razstave avtorjev Aleksandra Bassina in Giovannija Granzotteja z naslovom Alberto Biasi, šestdeseta leta in od leta 2000 dalje.
Foto: Nada Mihajlovič/STA



Kot je za STA povedal kustos Aleksander Bassin, ki je razstavo pripravil skupaj z Giovannijem Granzottom, pripada Alberto Biasi generaciji, ki je praktično že vsa pokojna. Umetnik, ki je po rodu iz Padove, se je sicer s svojo umetnostjo predstavil že v vseh evropskih prestolnicah, pravkar pa je velika retrospektiva njegovih del na ogled v Moskvi.

Biasijeva razstava sodi po Bassinovih besedah v sklop razstav, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za sodobno umetnosti iz Torina skupaj z revijo Verso l'Arte. Ljubljansko občinstvo je tako po njegovih besedah v minulih letih imelo priložnost na Ljubljanskem gradu in v Mestni galeriji videti kar pet samostojnih razstav Biasijevih sodobnikov. Ob tem je izrazil upanje, da bo Biasijeva razstava nadaljevala kontinuiteto predstavljanja tistega dela modernizma, ki ga imenujemo kinetična in optična umetnost, v Ljubljani. V Ljubljani je sicer Biasi sodeloval na dveh grafičnih bienalih: leta 1971 in leta 1973.

Biasi velja ne samo za umetnika-teoretika že od članstva v skupini N v letu 1960, ampak tudi za največjega eksperimentatorja ne samo na področju kinetične umetnosti, temveč tudi v kontekstu njegovih prvih, v javnosti predstavljenih slik in objektov. Umetnikova odločitev, da svoje delo dokončno usmeri v optično umetnost, pa sovpada z nastankom nove Skupine ENNE 65, ki sta jo poleg Biasija sestavljala Manfredo Massironi in Edoardo Landi.

Devetdeseta leta pomenijo v Biasijevem delu sicer kontinuiteto v optični umetnosti, ob kateri pa se želi soočiti z neke vrste aktualističnimi temami, kot so ikone iz pop sveta. Bežnemu pogledu v ta svet pa sledi novo zrelo obdobje, ki ga opredeljujejo živo barvno poslikani statični objekti z živo barvno kromatiko prepetih površin, je v razstavnem katalogu zapisal Bassin, ki je Biasija označil kot edinega italijanskega povojnega umetnika, ki je šel skozi avantagrde, a nobeni od njih ni dovolil prevlade.