Dnevi evropske kulturne dediščine v Sloveniji letos na temo prostovoljstva

V Sloveniji bodo letošnji DEKD posvečeni dediščinskim skupnostim in prostovoljstvu. Dediščinsko skupnost po določbah okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (Faro, 2005), ki jo je leta 2008 ratificirala tudi Slovenija, sestavljajo posamezniki, ki cenijo določene vidike kulturne dediščine ter jih želijo s svojim javnim delovanjem ohranjati in prenašati prihodnjim rodovom.

Evropska unija je letošnje leto razglasila za evropsko leto prostovoljstva. Zato je namen letošnjih prireditev tudi vzpostavljanje ugodnega okolja za prostovoljstvo in še posebej za delovanje dediščinskih skupnosti, s poudarkom na raznolikosti pristopov in tradicij, so sporočili iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), kjer koordinirajo slovenske DEKD.

Slavnostno odprtje bo 24. septembra dopoldne v Laškem, kjer lokalna skupnost pripravlja pester program in kjer bo javnost lahko podrobneje spoznala pionirja slovenske umetnostne zgodovine Avguština Stegenška, rojenega v Tevčah pri Laškem. Do 1. oktobra se bo zvrstilo več kot 120 dogodkov v 70 različnih krajih po vsej Sloveniji.

Prav tako 24. septembra bo v Piranu na Tartinijevem trgu prireditev Anbot daš, tri bote dobiš, ki jo pripravlja društvo Anbot. Tartinijev trg se bo na ta dan spremenil v borzo prostovoljstva, člani društva pa bodo svoja znanja kot mentorji delili z obiskovalci. V Sečovljah pa bodo na ta dan odprli razstavo na temo Dediščinske skupnosti in prostovoljstvo v Muzeju solinarstva.

V Domžalah bo študijski krožek Slamnikarstvo, ki združuje skupino prostovoljcev, ki oživljajo značilno obrt tega kraja, pripravil predstavitev te dejavnosti v knjižnici Domžale, kjer bodo že drevi ob 19. uri odprli razstavo izdelkov iz slame. Kulturni dom Franca Bernika bo na Menačenkovi domačiji pripravil razstavo in seminar Oblačilne dediščine kraja, Fakulteta za arhitekturo pa bo 25. septembra na različnih lokacijah v Domžalah in Ljubljani predstavila rezultate arhitekturne delavnice Revitalizacija območja opuščene tovarne Univerzale v Domžalah.

Na Trubarjevi domačiji v Rašici bodo 1. oktobra člani UTŽO Velike Lašče predstavili rezultate, ko so se njihovi člani priključil projektu prostovoljnih mediatorjev v kulturi, kjer kot prostovoljci sodelujejo pri interpretaciji dediščine kraja. V Notranjskem ekološkem centru - Slovenski mreži za interpretacijo dediščine bodo 29. septembra v sklopu DEKD v Novi vasi na Blokah pripravili posvet na temo Dediščinske skupnosti - priložnost za razvoj podeželja. V Slovenski Bistrici pa bodo z DEKD zaključili projekt Živa dediščina, ki je v okviru Program senzibilizacije potekal skozi vse leto. Rezultat projekta sta Turistični vodnik po pokrajini in Zbirka receptov tipičnih jedi.

V Prekmurju Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota 29. septembra organizira predavanje Janeza Balažica na temo Slikarska delavnica Janeza Akvile, v Turnišču pa bo potekal dediščinski projekt Reciklaža identitete, ki bo udeležence spodbudil k razmišljanju o dediščini in zavedanju, da je tisto, kar ustvarjamo danes, že dediščina prihodnosti.

Ob naštetem bodo številna brezplačna strokovna vodstva in delavnice potekale tudi po nekaterih muzejih, galerijah, gradovih in samostanih. Natančen program vseh prireditev je dostopen na spletni strani ZVKDS, je sporočila koordinatorka letošnjih dnevov Milena Antonić.

Svet Evrope je akcijo Dnevi evropske kulturne dediščine uradno sprožil leta 1991 ob podpori Evropske komisije. Skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije so DEKD postali leta 1999.

Ker pa sta oba partnerja začutila, da bi akcija potrebovala nove spodbude, sta leta 2008, ki je bilo Evropsko leto medkulturnega dialoga, v Bruslju organizirala prvi forum o evropski kulturni dediščini. Potekal je na temo Dediščina in dialog in je bil obenem namenjen obeležitvi 20. obletnice Dnevov evropske kulturne dediščine v Belgiji.

Letošnji, četrti forum o evropski dediščini, bo v Vroclavu na Poljskem od 10. do 12. oktobra potekal na temo Ceni dediščino! Evropska dediščina in gospodarski razvoj, na njem pa bodo sodelovali politiki, strokovnjaki za dediščino in nacionalni koordinatorji DEKD ter razpravljali o vrednosti kulturne dediščine za evropsko gospodarstvo, zlasti v času gospodarske krize.

Kot je ob letošnjih DEKD dejala evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulle Vassilou, je kulturna dediščina ključni del naše kulturne različnosti in skupne zgodovine, dnevi evropske dediščine pa nas spodbujajo, da na svojem domačem pragu odkrijemo kulturne bisere. Z njimi se tudi bolje zavemo, da ima naša 'nacionalna' dediščina pogosto evropsko razsežnost.