Prva seja upravnega odbora Prešernovega sklada v Kranju

Do 15. septembra je na razpis prispelo okrog 80 predlogov za kandidate za Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada 2012, natančneje za 62 posameznikov in posameznic, je v poročni dvorani kranjske mestne hiše pojasnil Skrušny. Slaba polovica predlogov jih je za "velike nagrade", ostale pa za nagrade Prešernovega sklada, je še dodal.

Kot običajno je največ predlogov s področja scenskih umetnosti, po številu predlogov pa je na drugem mestu književnost, medtem ko je po oceni Skrušnyja predlogov za likovno umetnost in glasbo približno enako. Upravni odbor bo o osmih nagrajencih odločal šele novembra, ko bo "presejal" predloge posameznih strokovnih komisij.

Na seji v Kranju je upravni odbor spregovoril tudi o naslednji proslavi na predvečer Prešernovega dneva, Skrušny pa je zaenkrat zaupal le, da je že izbran režiser: dogodek v Cankarjevem domu bo leta 2012 potekal pod režijsko taktirko Matjaža Pograjca. Odbor je danes sicer obravnaval tudi finančno stran podeljevanja nagrade in dela komisij.

Upravni odbor Prešernovega sklada s Kranjem sodeluje že dlje časa: leta 2008 so bili po razglasitvi nominirancev v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost predstavljeni vsi kandidati, leta 2010 pa je galerija gostila vse aktualne nagrajence že dan po uradni razglasitvi. Letos so v Prešernovem mestu prvič vse nagrajence zbrali na prireditvi z imenom Shod muz na kranjskem Parnasi.

Delovni obisk odbora v Kranju je Skrušny pojasnil s tem, da so zaključek svojega mandata člani odbora želeli "kronati z bolj slovesno sejo" v Kranju ali Vrbi, torej v okolju, "ki tovrstnemu dogodku prisodi". Kot je pojasnil za STA, bo odbor zaradi obnovitvenih del v Prešernovi hiši v Vrbi morda zasedal prihodnje leto ob zaključku mandata aktualnega sklica.

Devet članov odbora je v Kranju sprejel župan Mohor Bogataj, ki jim je zaželel uspešno delo. Pred začetkom seje in pridružitvijo zamujajočega desetega člana pa jim je še predstavil številne občinske dosežke na področju kulture, med drugim tudi letos odrto novo mestno knjižnico, ki po njegovih besedah upravičujejo sloves Kranja kot Prešernovega mesta.

Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada imajo svoje korenine v letu 1947, ko so bile prvič podeljene nagrade za umetnost in znanost. Leta 1955 so se preimenovale v Prešernove nagrade, takrat pa je bil tudi ustanovljen Prešernov sklad. Večje spremembe je nato prinesel zakon iz leta 1961, ki je ločil Prešernovo nagrado in nagrade Prešernovega sklada, s katerimi ministrstvo za kulturo ustvarja spodbudne razmere za ustvarjalnost na področju kulture.

O obeh nagradah vsako leto odloča in jih podeljuje Prešernov sklad, ki ga upravlja 15-članski upravni odbor. Njegove člane za štiriletni mandat imenuje državni zbor, zadnjič pa se je to zgodilo 28. maja 2008. Na konstitutivni seji 16. julija 2008 je upravni odbor za svojega predsednika izvolil Jaroslava Skrušnyja.