Mohorjeva družba obeležuje 160-letnico delovanja

O pomenu in daljnovidnosti zamisli škofa Antona Martina Slomška ter učiteljev Antona Janežiča in Andreja Einspielerja, ki so dali pobudo za ustanovitev Mohorjeve družbe v Celovcu leta 1851, so se na današnjem slavju strinjali vsi govorniki. Založniška dejavnost je še vedno pomemben steber delovanja družbe, a so njene dejavnosti danes mnogo bolj razvejene.

Celovška Mohorjeva družba med drugim skrbi za otroško zavetišče, otroški vrtec, zasebno dvojezično ljudsko šolo in dijaški dom, na Dunaju pa ima v oskrbi Knafljevo ustanovo ter študentski dom Korotan, ki ga je pred dvema letoma prodala Republiki Sloveniji. Poleg tega ima deleže v več gospodarskih in medijskih družbah, zaposluje pa 85 sodelavcev.

Zgodovinske okoliščine Mohorjevi družbi sicer niso bile vedno naklonjene. Po neuspelem koroškem plebiscitu se je družba zaradi pritiskov nemškega nacionalizma morala iz Celovca preseliti na Prevalje. Iz te veje se je kasneje razvila celjska Mohorjeva družba. V tistem času je tudi fašizem v Italiji onemogočal tamkajšnjim Slovencem stike z rojaki v Jugoslaviji in Avstriji, zaradi česar so ustanovili goriško Mohorjevo družbo. Vse tri Mohorjeve kot samostojne enote delujejo še danes. Velike ovire pa je Mohorjevim družbam, zlasti celovški, postavljal tudi komunistični režim v Sloveniji pred njeno osamosvojitvijo.

Razlog, da se je Mohorjeva družba kljub nenaklonjenim okoliščinam lahko obdržala in celo razvijala, je po prepričanju direktorja celovške Mohorjeve družbe Antona Korena "v njeni zakoreninjenosti v ljudstvu na obeh straneh meje". Za predsednika celovške Mohorjeve družbe Jožeta Kopeiniga je družba celo "srce slovenskega utripa in porok za nadaljnji razvoj".

Mohorjeva družba je danes odprla tudi novi prireditveni center v hiši Mohorjeve v mestnem središču Celovca. Nenazadnje v glavnem mestu dežele Koroške deluje okoli 30 slovenskih društev in ustanov, velik del od njih prav v hiši Mohorjeve družbe ali v njeni bližini. Center v vrednosti 860.000 evrov je s podporo v višini 254.000 omogočila predvsem pokrajina Trentino-Južna Tirolska v Italiji - deželni glavar Južne Tirolske Luis Durnwalder se je prav tako udeležil današnjega slavja. Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pa prireditvenega centra ni podprl, po besedah direktorja Korena z utemeljitvijo, da se vse organizacije koroških Slovencev ne strinjajo z njim.

Podporo prireditvenemu centru, ki mu po letošnjem sporazumu o krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem pripada tudi 230.000 evrov iz tako imenovanega plebiscitnega daru, je napovedal tudi deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler. Ta je Mohorjevo družbo sicer označil za "energetsko centralo narodne skupnosti".

Mohorjevi družbi je ob njeni 160-letnici čestital tudi slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in presodil, da je praznik družbe tudi pomemben praznik v razvoju slovenstva.