Zalaznik: Založba Nova revija nikoli ni bila bogata

Zalaznik je za STA potrdil, da založba z delom svojega programa zamuja na račun atlasa. V ta projekt, ki bi moral kot temeljno nacionalno delo iziti že pred desetletji in ki bo, kot je prepričan, naslednjih nekaj let ali desetletij pomembno gradivo v učnem procesu, je Nova revija intenzivno investirala zadnja tri leta, saj so se prvič posvetili tako zahtevnemu pionirskemu delu.

Prav ta izdaja jim danes omogoča, da imajo pozitiven trend prihodkov. "Nikoli pa založba Nova revija ni bila bogata in se s tem tudi nikoli nismo hvalili. Vsa svoja sredstva smo vseh 20 let investirali v knjižni in revialni program, preko 500 izdaj, dosegali v povprečju iz naslova prodaje do 80 odstotkov prihodkov, ravno obratno, kot nam sorodne nekomercialne založbe," pravi Zalaznik.

Založbi sicer grozi, da bo morala vrniti 284.414 evrov, ker ni uresničila obveznosti iz pogodb za sofinanciranje knjižnega programa za leti 2009 in 2010. Javna agencija za knjigo RS (JAK) je namreč, kot je potrdila za STA, vložila tožbo za vračilo omenjenega zneska, čeprav je založba iz teh pogodb realizirala s knjižnim in revialnim programom 76 odstotkov pogodbene produkcije. Hkrati pa je po Zalaznikovih besedah zagotovila, da bo preostanek izdala po izidu atlasa v najkrajšem možnem času.

JAK je proti Novi reviji vložila tožbo tudi za vračilo 7359 evrov, kolikor jih je namenila Slovenskemu zgodovinskemu atlasu, in kot razlog prav tako navedla neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti oziroma zamudo pri njegovi izdaji. Ta je "zaradi zahtevnosti in obsega dela" res imel enoletno zamudo od načrtovanega izida, vendar pa jih je založba, kot trdi Zalaznik, še pred vložitvijo tožbe obvestila, da so atlas oddali v tisk.

Razlog, da je bilo za izdajo atlasa potrebnih deset let, Zalaznik vidi v tem, da so prvič v Sloveniji delali tako celovit in zahteven pionirski projekt. "V začetku je bilo planiranih od 120 do 150 kart, danes jih je 243 in še 49 skic, tlorisov in tabel," pojasnjuje direktor Nove revije.

Kot enega od razlogov navaja tudi nepripravljenost za financiranje atlasa: "V letih 2009, 2010 in 2011 ni kulturna politika hotela ničesar slišati o Slovenskem zgodovinskem atlasu, čeprav smo jih kar naprej opozarjali na zahtevnost in obsežnost projekta, tudi na razpisih, saj je eden od največjih in najzahtevnejših v slovenskem založništvu v zadnjih letih. Da je to za Slovence pomemben temeljni nacionalni projekt, so govorili vidni posamezniki, ki pa žal političnega, interesnega zidu skupaj z nami niso mogli prebiti."

Skupaj je ta projekt od ideje do izdaje dobil 65.132 evrov državnih sredstev, kar znaša približno deset odstotkov investicije. Država pa bo iz naslova DDV in dohodnin dobila najmanj dvakrat toliko, kot je v ta projekt investirala, meni Zalaznik.

"Po tako veliki investiciji je vsem, ki delajo v gospodarstvu, jasno, da se ta povrne šele, ko nastopi na trgu," še pravi Zalaznik in dodaja, da to že dokazujejo rezultati prodaje.