Ob 100. obletnici ljubljanske Drame premislek o njeni prihodnosti

Stavba ljubljanske Drame je po besedah arhitektke in scenografke Mete Hočevar tipična arhitektura srednjeevropskih gledaliških hiš. Sama je k projektu njene prenove, ki je leta 1996 nastal v sodelovanju z arhitektko Majda Planišček, pristopila od znotraj, iz poznavanja ustroja in delovanja hiše. Ker je arhitektura, kot je dejala, diktatura, ta pri gledališki dvorani definira odnos med igralcem in gledalcem. Sama meni, da bi bilo potrebno stavbo ljubljanske drame ohraniti takšno, kakršna je in v njej izvesti le tehnične izboljšave, določene dejavnosti prenesti v Nemško hišo, gledališču pa odpreti še Južni trg, kjer bi svoje mesto našlo novo gledališče.

Tudi umetnostni zgodovinar Gojko Zupan meni, da bi Ljubljana kot slovenska prestolnica morala biti toliko samozavestna, da bi zgradila neko novo gledališče, ki bi pomenilo nov mejnik, kot sta bila nekdaj Deželno gledališče, današnja SNG Opera Ljubljana, in Nemško gledališče.

Arhitekt Andrej Nolda je dejal, da je bil predlog prenove in povečanja stavbe Drame, ki sta ga izdelala skupaj z Rokom Gerbcem, uspešen, ker je bil precej radikalen. V njem so, kolikor je bilo najbolje mogoče, izkoristili podzemni del med Dramo in Nemško hišo. Tako bi po besedah Nolde nastala gledališka stavba, ki bi za dalj časa zadovoljila potrebe SNG Drama Ljubljana. Vendar pa je bilo zaradi nasprotovanj javnosti projekt potrebno skrčiti.

Ljubljanski podžupan in arhitekt Janez Koželj je menil, da bi bilo znotraj mesta smiselno vzpostaviti gledališko mrežo, znotraj katere bi vsako gledališče našlo svojo funkcijo. Kot je dejal, Slovenci še nismo zgradili svojega gledališča, Drama je bila zgrajena kot nemško gledališče, zato bi bil čas, da zgradimo slovensko narodno gledališče. Sicer pa v mestu v povezavi z gledališčem razmišljajo o dveh lokacijah, in sicer o Južnem trgu in o parkirišču za Slovenskim mladinskim gledališčem, je še dejal.

V.d. direktorja ljubljanske Drame Peter Sotošek Štular pa je spregovoril o sedanjem stanju v Drami. To je, kot je dejal, katastrofalno. Oprema je iz leta 1966, na stenah se pojavljajo razpoke, težave imajo z vlago. Stavba je tudi energetsko potratna in ogrevanje predstavlja ogromen strošek, še slabše pa je s požarno varnostjo, še posebej v Mali drami. Kot svetlo točko za prihodnost je izpostavil, da je prenova Drame vključena v predlog Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015.

Stavba ljubljanske Drame je bila zgrajena po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Grafa (1856-1931). Leta 1919 je prešla v upravljanje Slovenskega gledališkega konzorcija, po drugi vojni pa so gledališče preimenovali v Dramo SNG Ljubljana. Med letoma 1964 in 1967 sta bila stavbi dodana prizidka, v katerih so zaodrje, mali oder, depo kulis, garderobe in upava.

Ambiciozen predlog Planiščkove in Hočevarjeve iz leta 1996 je predvidel širitev stavbe zlasti pod zemljo. Do julija 2008 pa so na osnovi tega predloga nastali novi načrti za temeljito prenovo stavbe, ki sta jih na podlagi prvonagrajene natečajne rešitve iz leta 2000 izdelala arhitekta Nolda in Gerbec, vendar do njihove realizacije ni prišlo.