Slovenija 9.10.2011 8:00

V Moskvi bodo na ogled tri gostujoče razstave iz Slovenije

Moskva, 9. oktobra - V Politehničnem muzeju v Moskvi bodo v ponedeljek odprli tri gostujoče razstave iz Slovenije, ki so nastale v sodelovanju slovenskih muzejev, ustanov in podjetij. To sta razstavi Tihomirja Pinterja in Tadeja Brateta ter razstava Tri tisočletja železarstva na Slovenskem. Na ogled bodo do 13. novembra.

Razstava Tri tisočletja železarstva na Slovenskem, katere nosilec je Koroški pokrajinski muzej, je nastala v okviru projekta Slovenska pot kulture železa leta 2008 kot plod sodelovanja slovenskih muzejev, ki hranijo dediščino kulture železa.

To je edina slovenska razstava, ki predstavlja zgodovino posamezne gospodarske panoge, v tem primeru jeklarske in kovinsko predelovalne industrije na Slovenskem, ki sta bili vedno tesno povezani s podjetji in trgi v Evropi in svetu, so sporočili iz koroškega muzeja.

Na razstavi je na ogled 125 predmetov, na razstavnih panojih pa so objavljene reprodukcije fotografij od najstarejših ohranjenih najdb do novejšega časa. Razstavo spremljata promocijska zloženka in katalog.

Železarski muzej Štore v gostovanju sodeluje z razstavama Tihomirja Pinterja Prostori za svetlobno igro in Tadeja Brateta Po poti kulture železa: Tehniški spomeniki Slovenije.

Pinter je s pogledom kamere iskal, odkrival in zapisoval motive železarskega interierja, silhuete delavcev ali tipiko njihovih obrazov, predvsem pa so ga pritegnili proizvodi, ki so vstopili v kontekst posnetega trenutka in postali središče likovnega dogajanja. Razstava je odlomek iz ciklusa Železarne, v katerem umetnik izraža kontinuirano zanimanje za specifično vsebino - za železarske prostore, za proces dela in proizvod, ki nastaja v njem.

Fotografska razstava Tadeja Brateta predstavlja raznolikost in pestrost ohranjene tehniške dediščine Slovenije. Obiskovalce nagovarja k opazovanju bližnje okolice in k raziskovanju posameznih spomenikov, ki vedoželjnim in radovednim opazovalcem razkrivajo različne zgodbe o izdelovalcih, naročnikih, uporabnikih, pa tudi o posameznih dogodkih.

Z željo, da bi pokazal javnosti delček raznolikosti in pestrosti ohranjene tehniške dediščine Slovenije, je avtor iz množice posnetkov izbral manj znane, a ilustrativno pomembne spomenike na manj znanih lokacijah. Pri tem se je namerno izognil nekaterim slovenskim najpomembnejšim tehniškim spomenikom, tako da je v ospredju tehniška dediščina, nekoliko odmaknjena očem. Razstavo, ki bo na ogled v Moskvi, spremlja zloženka.