Še 100 dni do začetka evropske prestolnice kulture

Sto dni pred pričetkom je osnutek programa dogodkov, ki se bodo v Mariboru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Velenju, Novem mestu in na Ptuju zvrstili v letu prestolnice kulture, že pripravljen. Trenutno čaka na obravnavo na programskem svetu in svetu zavoda Maribor 2012, nato pa ga bodo predstavili javnosti.

Dogodki so razvrščeni v štiri programske sklope: Terminal 12, Ključi mesta, Urbane brazde in Življenje na dotik. Po navedbah programskega direktorja EPK Mitje Čandra združujejo tako vrhunsko umetnost kot aktivnosti, namenjene oživitvi mestnih središč, krepitvi kulture sobivanja, multimedijski refleksiji ter povezovanju med mesti in s tujino. "Sestavili smo kakovosten in raznovrsten program. Tisti, ki resno jemljejo ta projekt, zagotovo ne bodo razočarani."

Osnutek programa, ki obsega 412 projektov v okvirni skupni vrednosti 16,5 milijona evrov, so zaključili pred tednom dni, čeprav so prizorišča in finančna shema še negotovi. Med drugim ni sklenjena najemna pogodba za halo v nekdanji tovarni TVT Boris Kidrič, ki naj bi večino leta dajala streho vrhunskim dogodkom. Kot je za STA povedala generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer, pogodbe še niso podpisali, ker nimajo zagotovil, da bodo dobili sredstva, potrebna za najemnino, tehnično opremo in upravljanje tako velikega objekta.

Tega denarja namreč sami nimajo. Za leto 2012 je bilo zavodu Maribor 2012 obljubljenih 20 milijonov evrov, od tega naj bi pol zagotovilo ministrstvo za kulturo, pol pa sodelujoče občine. Iz skupne vsote je 15 odstotkov namenjenih na delovanje zavoda in 85 odstotkov za pripravo in izvedbo programa.

Žilič Fišerjeva je poudarila, da je teh 20 milijonov zaenkrat samo obljubljenih, ne pa tudi rezerviranih v proračunih. "Smo v zelo težavni situaciji, saj je nemogoče podpisovati zavezujoče pogodbe, če nimamo zadaj jasne in zagotovljene finančne konstrukcije," je dodala. Ob tem je spomnila, da je vlada januarja obljubila, da bodo poleg ministrstva za kulturo sredstva za EPK prispevali tudi drugi resorji, saj projekt posega tudi na druga področja, a se ta obljuba ni uresničila.

Puške v koruzo še niso vrgli. "Izhajamo iz situacije, kjer se vsi zavedamo, da smo pred durmi. Istočasno se zavedamo, da je treba potenciale v mestu in Sloveniji spodbuditi na tak način, da jih bo najbolje mogoče ponuditi v prihodnjem letu. To pomeni tako z vidika producentov kot z vidika lokacij. Verjamem, da je programski direktor, ko je pripravljal program, izhajal iz tega, da je pritegnil najboljše, ključne in različne producente in upošteval realnost v danem trenutku," pravi generalna direktorica.

V preostalih 100 dneh pred pričetkom EPK se je tako po njenih besedah treba posvetiti "preudarnemu" potrjevanju programa in oblikovanju končne slike, ki bo uravnotežena med pričakovanji in realnimi okoliščinami.

V tem času naj bi tekle tudi promocijske aktivnosti. Ta teden so predstavili osveženo grafično podobo ter nov slogan Zavrtimo skupaj! s simbolom vrtavke. Denarja za promocijo prihodnje leto pa ni, saj bo ogromno drugih stroškov, zato v zavodu računajo, da se bodo dogodki promovirali sami. "Verjamem, da bodo programi in projekti tako kakovostni in odprti navzven, da bodo sami vlekli občinstvo," je dejala Žilič Fišerjeva.

Ravno pomanjkljiva promocija je ena največkrat izrečenih kritik na račun EPK. Veliko razočaranja je tudi zaradi neizpolnjenih obljub glede infrastrukturnih vlaganj v sodelujočih mestih. "Zgodbe okoli Maksa in nekaterih drugih objektov so mejile na surrealistično grotesko," je za STA povedal Boris Vezjak iz društva Zofijini ljubimci, ki je eno najbolj glasnih kritikov dogajanja okoli EPK.

Po mnenju Vezjaka se je projektu EPK zalomilo zaradi "celega niza zdrsov, recimo popolne neresnosti politike, predvsem občinske, neobičajne zaupljivosti in zlizanosti politikov s kulturniki, celo politizacije kulture, ter seveda popolnega spregleda realnosti problemov in kritičnih opozoril". Nekaj je k temu po njegovem mnenju prispevala tudi gospodarska kriza, ki je dobro načela finančne pipice.

V uspešnost EPK kljub temu ne dvomi. "Ta je velikokrat stvar piara in retorike. Bolj me je strah, kaj bo dan kasneje, ko bo cirkus odšel iz mesta. Da le takrat ne bi znova ostali sami - še bolj kot poprej," je zaključil filozof.

Častno pokroviteljstvo nad EPK je prevzel predsednik republike Danilo Türk, ki meni, da gre za "zelo pomemben nacionalni projekt, projekt mnogih možnosti in priložnosti, ki izhajajo iz posebnega pomena, ki ga ima kultura za slovenski narod". Po njegovih ocenah si je treba prizadevati za večjo vključenost kulture v vsakdanje življenje, pri čemer je treba kulturo razumeti v njenem najširšem smislu, kot kulturo običajev, kulturo krajine, kulturo odnosov, pa tudi kot kulturo v najžlahtnejšem smislu, kot umetnost. "EPK je odlična priložnost, da to uresničimo."