Slovenija 6.10.2011 13:51

V gledališkem muzeju na ogled 90-letna zgodovina Šentjakobskega gledališča

Ljubljana, 6. oktobra - Šentjakobsko gledališče Ljubljana bo ob 90-letnici delovanja danes v Slovenskem gledališkem muzeju odprlo razstavo z naslovom Neskončna igra. Z razstavo želijo po besedah organizatorja kulturnega programa gledališča Srečka Kermavnerja predstaviti dolgo dobo gledališča, ki je bilo ves čas pomemben del kulturnega dogajanja v prestolnici.

Ljubljana, mestni trg.
Ob 90-letnici Šentjakobskega gledališča Ljubljana novinarska konferenca pred odprtjem razstave Neskončna igra.
Organizator kulturnega programa v Šentjakobskem gledališču Ljubljana Srečko Kermavner, direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina, avtorica razstave Katarina Glavan Batagelj in Mario Dragojević, ki je poskrbel za celostno podobo razstave.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, mestni trg.
Ob 90-letnici Šentjakobskega gledališča Ljubljana novinarska konferenca pred odprtjem razstave Neskončna igra.
Avtorica razstave Katarina Glavan Batagelj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, mestni trg.
Ob 90-letnici Šentjakobskega gledališča Ljubljana novinarska konferenca pred odprtjem razstave Neskončna igra.
Mario Dragojević, ki je poskrbel za celostno podobo razstave.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, mestni trg.
Razstava Neskončna igra ob 90-letnici Šentjakobskega gledališča Ljubljana.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, mestni trg.
Ob 90-letnici Šentjakobskega gledališča Ljubljana novinarska konferenca pred odprtjem razstave Neskončna igra.
Direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, mestni trg.
Ob 90-letnici Šentjakobskega gledališča Ljubljana novinarska konferenca pred odprtjem razstave Neskončna igra.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Avtorica razstave je članica gledališkega ansambla Katarina Glavan Batagelj, ki ji je kot arheologinji pripadla čast, da se je lahko zakopala v gledališki arhiv in pripravila razstavo, je na novinarski konferenci dejal Kermauner. Batageljeva je pojasnila naslov razstave Neskončna igra, ki je večplasten in med drugim nakazuje na "neskončno" zgodovino gledališča, ki se "vije kot spirala".

Razstava se začne s panojem, naslovljenim Rojstvo, na katerem so predstavljeni začetki gledališča, ko je še domovalo na Florjanski ulici. Ime gledališča izvira prav iz prvotne lokacije, saj se je območje Gornjega trga, kjer stoji cerkev sv. Jakoba, imenovalo Šentjakobski okraj, je pojasnila Glavan Batageljeva. Prve predstave gledališča si je med drugim ogledal tudi pesnik Srečko Kosovel, ki je leta 1925 po ogledu predstave Kralj na Betajnovi v časniku Jutro zapisal:" Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni."

Na naslednjem razstavnem panoju z naslovom Rast si je mogoče ogledati dogajanje v gledališču, ki se je leta 1932 preselilo v Mestni dom, kjer se nahaja še danes. Naslednji pano, kjer je predstavljeno gledališče v času druge svetovne vojne, "ko je moralo utihniti", je naslovljen Boleča tišina. To je bilo, kot je pojasnila avtorica razstave, edino obdobje, ko gledališče ni delovalo.

Pano, naslovljen Pol služba, pol ljubezen pojasnjuje odnos igralske zasedbe do gledališča. "Igralci se tukaj srečujemo v prostem času, po službi. Kljub temu, da so med nami velike generacijske razlike, so se stkale različne vezi in prijateljstva," je še povedala Glavan Batageljeva.

Mario Dragojević, ki je poskrbel za celostno podobo razstave, si je želel, da bi postavitev spominjala na Krekov trg. Opozoril je na napise izrečenih besed oziroma stavke igralcev, za katere upa, da "bodo obiskovalce objeli in jim odzvanjali še po ogledu razstave".

Po besedah direktorja Slovenskega gledališkega muzeja Ive Svetine je 90 let delovanja gledališča skoraj nemogoče prikazati v skromnih prostorih gledališkega muzeja. Med drugim je spomnil na novejšo zgodovino, ko so pred nekaj leti želeli gledališče preseliti iz hiše z veliko tradicijo, vendar je, kot je poudaril, "k sreči prevladal razum".

Šentjakobsko gledališče je v 90 letih odigralo 559 premier, štiri jugoslovanske in 55 slovenskih praizvedb. Vzgojilo je več kot 700 igralcev, piše v razstavnem katalogu. Razstava, ki jo bodo odprli drevi ob 18. uri, bo na ogled do 23. decembra.