misliV Slovenski kinoteki retrospektiva filmov Marguerite Duras
Ljubljana, 6. oktobra - V okviru 17. mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk se bo v Slovenski kinoteki drevi ob 21. uri s filmom "India Song", ki velja za mejnik modernističnega filma, začela retrospektiva francoske pisateljice, scenaristke in režiserke Marguerite Duras. Obenem bodo odprli tudi fotografsko razstavo Nade Žgank z naslovom NadaLandija.
Dogajanje filma "India Song" (1975) je postavljeno v francosko ambasado v Vietnamu, kjer na zabavi pari plešejo lenobni tango. Nihče ne govori, mogoče je slišati le brezimne glasove. Večina dramatičnega dogajanja - zapeljevanje, izdajstvo in samomor - poteka zunaj kadra ali na površini ogledala. Film je tako eksperiment z nepopustljivim tempom, saj je Durasova vsak gib in gibanje kamere izmerila s kronometrom, piše na spletni strani festivala Mesta žensk.
Do 20. oktobra si bo v Slovenski kinoteki mogoče ogledati še filme Uničiti, je rekla, Vera Baxter, Agata ali neskončna branja, Otroci, Atlantski človek in Aurelia Steiner - Melbourne + Vancouver. Predvajali pa bodo tudi film Alaina Resnaisa Hirošima, ljubezen moja, za katerega je Durasova napisala scenarij.
Durasova se je režije lotila relativno pozno, šele leta 1966, ko je v sorežiji s Paulom Sebanom posnela priredbo svoje gledališke igre "La musica". Režijski prvenec je nastal leta 1969, ko je po lastnem romanu posnela film Uničiti, je rekla, ki je nekakšen spoj njenih političnih, družbenih in umetniških razmišljanj, piše današnje Delo.
Avtoričina svojevrstna filmska pisava je rušila meje med filmsko podobo in pisano besedo, kar je razvidno predvsem v filmu "India Song". Svoje raziskovanje pripovednih načinov je Durasova nadaljevala tudi pozneje, s filmi, kot sta Vera Baxter (1977) in Agata ali neskončna branja (1981), proti koncu svoje filmske poti pa se je z delom Otroci (1985) ponovno vrnila v objem "klasičnega" filma. Kljub temu Marguerite Duras še danes velja za eno najbolj radikalnih figur sodobnega filma.
Marguerite Duras (1914-1996) je bila tudi politična aktivistka, članica Komunistične partije Francije. Med drugim je lepila plakate, pred kavarnami zbirala denar za partijo ter imela doma otroke stavkajočih rudarjev. Vendar se je vse to končalo slabo, ko so jo leta 1950, pol leta po tem, ko je napisala izstopno pismo, izključili iz partije. Kot motive so med drugim navedli sabotažo partije in druženje s t.i. sovražniki delavskega razreda, piše na spletni strani kinoteke.
Od danes naprej bo v kinoteki na ogled tudi razstava Žgankove, ki, kot piše na strani Mesta žensk, velja za eno največjih mojstric odrske fotografije v Sloveniji. NadaLandija predstavlja nabor fotografij, nastalih na festivalu Mesto žensk, ki ga umetnica spremlja vse od leta 1999. Tematsko se je osredotočila na umetnice, ki so v svoje interpretacije vpletle transformacijo telesa. Serija tako razgrinja polje "fantazmagoričnih" preobrazb, izhajajočih iz raznorodnih vzgibov, bodisi kot kritika lepotnih idealov, inspiracija iz tradicije ali pa kot družbeno-politični komentar.