Forum slovanskih kultur za vključevanje novih članic in sodelovanje z gospodarstvom

Forum, ki je bil ustanovljen leta 2004, spodbuja sodelovanje med državami na področjih kulture, izobraževanja, znanosti, razvija kulturne izmenjave, pripravlja srečanja in omogoča nastajanje skupnih projektov. Projekt morajo podpreti najmanj tri države članice, da postane projekt foruma, je za STA pojasnil direktor foruma Sašo Gazdić.

Organizacijska struktura foruma je sestavljena iz programskega sveta, uprave in častnega sveta držav članic. Poleg Slovenije so države članice Belorusija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Rusija, Slovaška, Srbija in Ukrajina. Poljska in Češka sta članici opazovalki.

Leta 2006 je forum malce zmanjšal intenzivnost svojega dela, vendar se je v Sloveniji ob koncu leta 2009 ponovno začela zbirati večja ekipa ljudi, je za STA dejala Rihterjeva. Po njenih besedah so se zelo aktivirali tudi kolegi iz Srbije, Makedonije, Hrvaške, BiH in Rusije, kot malo manj dejavni pa so se v tem obdobju izkazali Slovaki in Poljaki.

Aprila je v Moskvi potekalo srečanje programskega sveta in uprave. Potrdili so 27 enoletnih ali večletnih mednarodnih kulturnih projektov. Dogovorili so se za nadaljevanje zbirke 100 slovanskih romanov, v kateri je že izšlo 25 romanov. K projektu, ki ga izvajajo Slovenija, Slovaška, Makedonija in Srbija, sta se sklenili aktivno priključiti Rusija in Bolgarija, interes pa kažejo tudi na Hrvaškem in v BiH.

"Realizirane izdaje prevodov romanov so vzbudile več pozornosti v neslovanskem prostoru. Za izdajo teh romanov se je zanimal tudi John O' Brien, direktor pomembne ameriške založbe Dalkey Archive Press, ki izda do 70 odstotkov angleških prevodov tuje literature, ki izide v ZDA," je za STA povedal predsednik slovenskega programskega sveta Vlado Žabot.

Zbirka se bo predstavila tudi na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu, prihodnje leto pa še na knjižnih sejmih v Pragi, Varšavi, Parizu in Londonu. "Cilj in namen zbirke, kot foruma nasploh, je, da postanemo zanimivi za ves svet. Glede tega sploh ni dvoma, če vemo, kako močna je slovanska literatura. Sem velik optimist," je povedala Rihterjeva. Pripravljeni so tudi nastavki za nove založniške projekte: antologije ter literaturo za otroke in mladino.

Med številne letošnje projekte se uvrščata razstavi med 31. majem in 1. junijem na sedežu Unesca v Parizu. Fotografska razstava z naslovom Svetovna dediščina v slovanskem svetu je prikazala spomenike in naravne znamenitosti pod zaščito Unesca, razstava Slovani: Legende preteklosti in sedanjosti pa je bila posvečena slikam sodobnih ruskih umetnikov in bolgarskih ikonografov ter plakatom in fotografijam s proslav tradicionalnih slovanskih praznikov.

Maja je na sedežu ZN v New Yorku potekal koncert slovanske glasbe pod umetniškim vodstvom Vladimirja Andropova iz Rusije, na katerem se je predstavilo 12 držav članic foruma. Koncert je doživel velik uspeh, Rihterjeva pa je prejela povabilo za ponovno predstavitev kultur slovanskih držav pri ZN, so sporočili iz foruma.

Letos mineva deset let od pobude za forum na srečanju Bush-Putin na Brdu pri Kranju. Ob tem Rihterjeva pravi, da so bistveni novi projekti, med njimi je štipendijski sklad na področju kulture in izobraževanja, namenjen izmenjavi in spoznavanju mladih iz slovanskih držav. "V prihodnosti pa je naš cilj v forum vključevati tudi države, kjer so slovanski jeziki manjšinski, kot so Nemčija, Avstrija in Madžarska," je povedala Rihterjeva.

Uprava foruma je letos ustanovila tudi ekonomski klub za vključevanje uglednih oseb iz poslovnega sveta. "Sama vedno pravim, da kapital brez kulture ne more doseči popolnoma nič. Kultura dolgoročno plemeniti kapital, tega se ne le v Sloveniji zavedajo marsikateri podjetniki. Pripravljeni so investirati preko akcij, festivalov in projektov," je povedala Rihterjeva.

Forum je trenutno registriran kot mednarodna ustanova, za katero so v glavnem pristojna ministrstva za kulturo v državah članicah. Kot je dejala Rihterjeva, pripravljajo predlog za spremembo pravnega statusa v mednarodno nevladno organizacijo, podobno kot ga je že vložila Fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF). "To pomeni, da ne bo nobenih zadržkov pri črpanju sredstev ne samo v EU, temveč tudi drugje," je pojasnila Rihterjeva.

Forum in Unesco imata namen postati partnerja, saj ima forum vse bolj razvejano mrežo ljudi na terenu, s katero lahko pomaga Unescu pri hitrejših odzivih, mediaciji in izobraževanju na področju dediščine, je povedala Rihterjeva, ki za FSK vodi projekt slovanske dediščine.

"Vemo, v kakšnem stanju je dediščina na tem območju, ki je stičišče pravoslavnega in katoliškega sveta. Netransparentna, nevidna, propadajoča, nedokumentirana, sooča pa se tudi s problemom lastništva. Na področju dediščine nameravamo odpreti dialog med uradno cerkvijo, državo in stroko," je dejala Rihterjeva.

Po njenih besedah bo v sodelovanju z Vukom Ćosićem do konca leta pripravljena nova spletna stran za boljšo seznanjenost z delovanjem foruma.