V bežigrajski knjižnici zaključek dogodkov, posvečenih Brenkovi

S spominsko zbirko njenih avtorskih knjig, prevodov tujih knjig, rokopisov in recenzij, ki jih je Knjižnica Bežigrad dobila v trajno last, želijo prenesti spomin na Brenkovo tudi naslednjim generacijam. Predstavili bodo njena izvirna dela in dela svetovne književnosti s področja otroške in mladinske literature, ki jih je kot urednica v Mladinski knjigi zbirala v knjižne zbirke Najdihojca, Čebelica, Velike slikanice, Cicibanovo knjižnico, Zlato ptico, Mladi oder.

Zbirka, ki bo dopolnjevala gradivo otroškega in mladinskega oddelka Knjižnice Bežigrad, trenutno obsega 115 enot gradiva - knjižnega in neknjižnega - in se bo še dodatno dopolnjevala. Poleg spominske zbirke pa bodo v Bralnem kotičku Kristine Brenkove na voljo knjige za prost pristop, ki si jih bodo bralci lahko izposodili na dom, so sporočili iz Mestne knjižnice Ljubljana.

Ob 100. obletnici rojstva Kristine Brenkove, ki bo 22. oktobra, so se v Knjižnici Bežigrad že leto nazaj odločili za niz dogodkov, ki se bo sklenil z drevišnjo prireditvijo. Prva v nizu je bila pregledna razstava življenja in dela oktobra lani, na avtoričin 99. rojstni dan, v projektu, ki so ga poimenovali Kristina Brenkova v Knjižnici Bežigrad, pa so pozneje skušali zajeti različna področja, na katerih je Brenkova delovala.

V projekt so v bežigrajski knjižnici, ki je del Mestne knjižnice Ljubljana, vključili tudi redne dejavnosti in skupaj z zunanjimi institucijami oblikovali zbirko knjig, podatkov in predmetov, povezanih z avtorico. Eden izmed ciljev je, da s pomočjo enoletnega projekta najdejo poseben prostor, v katerem se bodo lahko tudi pozneje spominjali Brenkove in njenega dela.

V sklopu prireditev je 13. aprila v Knjižnici Otona Župančiča potekal simpozij o življenju in delu Brenkove. Govorniki so poudarili, da je bila Brenkova dostojanstvena dama slovenske pravljice in ilustracije, ki je v svoje delo vpletla mnogo svetovnih vplivov. Z referatom je med drugim nastopil tudi akademik in pesnik Niko Grafenauer, ki je bil z Brenkovo delovno povezan, od nje pa je prevzel tudi "žezlo urednikovanja" pri Mladinski knjigi.

Doktorica pedagogike, pesnica, dramatičarka, prevajalka in urednica Kristina Brenkova je s svojo predanostjo in osebno noto slovensko mladinsko literarno področje postavila ob bok svetovnim založbam in veliko pripomogla k promociji slovenskih mladinskih ustvarjalcev. K ustvarjanju je pritegnila mnoge slovenske avtorje, ki še vedno krojijo podobo slovenske mladinske literature.

Brenkova se je rodila v Horjulu, dolga leta pa je živela in se udejstvovala za Bežigradom. Bila je stalna članica in sodelavka bežigrajske knjižice, piše na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana.