misliV Bežigrajki 2 spominska razstava skladatelja Marijana Lipovška
Ljubljana, 19. oktobra - Bežigrajska galerija 2 gosti spominsko razstavo, ki je nastala ob 100-letnici rojstva slovenskega skladatelja, pianista in gornika Marijana Lipovška. Poleg fotografij z večinoma gorniško tematiko so na ogled knjige, ki jih je napisal ali prevedel Lipovšek, revije, notni zapisi, gramofonske plošče in zgoščenke. Odprtje bo drevi ob 19. uri.
Marijan Lipovšek je bil kot pianist utemeljitelj komorne igre na Slovenskem. V soigri z vrhunskimi domačimi in tujimi umetniki je dvignil komorno pianistiko na evropsko raven. Kot pisec in pisatelj je zapustil tehtne in še danes žive misli v razpravah s strokovnega področja, pa tudi imenitne prevode iz glasbene literature. Povezanost s slovenskim okoljem odsevajo njegovi gorniški spisi, objavljeni samostojno kot zaokroženi sestavki ali spremna besedila.
Prevedel je tudi nekaj gorniških knjig, kot so Pet stoletij Triglava, Božanski nasmeh Monte Rose in Anton Ojcinger: življenje gorskega vodnika Juliusa Kugyja, Čudovite gore Fanny Susan Copeland ter Beli pajek: zgodovina Eigerjeve severne stene in Sedem let v Tibetu: moje življenje na dalajlamovem dvoru Heinricha Harrerja.
Razstava, ki si jo bo ljubljansko občinstvo lahko ogledalo do 16. novembra, je že bila na ogled po nekaterih slovenskih krajih in v zamejstvu, in sicer na Bledu, v Bohinju, Trenti, Kobaridu in Mariboru ter v Reziji. Lipovšek je imel še posebej rad bohinjske gore in "svojo" planino Laz pod Debelim vrhom. Raziskoval jih je, opisoval, fotografiral ter s tem tudi odkrival in približal drugim ljubiteljem gora.
Lipovškov jubilej pa je zaznamoval tudi tretji ponatis knjige, ki pripoveduje o avtorjevih doživetjih na stezah in skalah, z novim naslovom Kje so tiste steze. Jubilejno izdajo bogatijo fotografije z razstave.
Marijan Lipovšek se je rodil v Ljubljani leta 1910. Na ljubljanskem konservatoriju je diplomiral iz kompozicije in končal študij klavirja. Izpopolnjeval se je na mojstrski šoli konservatorija v Pragi, kompozicijsko tehniko je izpopolnjeval v Rimu in v Salzburgu.
Na konservatoriju oziroma Akademiji za glasbo v Ljubljani je poučeval v letih 1933-1976, od 1961 kot redni profesor. V letih 1956-1964 je bil direktor Slovenske filharmonije in v letih 1968-1970 rektor Akademije za glasbo. Nekatere glasbenoteoretske predmete je predaval tudi na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete. Bil je tudi urednik Slovenske glasbene revije (1951-1959) in prvi urednik glasbenih Edicij Društva slovenskih skladateljev (1959-1970).