Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

VRAG TIČI V ZRCALU - ESEJI O PISANJU NOBELOVE NAGRAJENKE HERTE MÜLLER

"Sleherni stavek se prične s svojo lastno nezmožnostjo, da bi bil napisan," je citat, ki najbolj strnjeno izraža miselni zastavek avtoričinih predavanj o lastni poetiki, na osnovi katerih je nastala večina besedil dela, je v spremni besedi zapisal Samo Krušič, ki je eseje tudi prevedel. Naslov esejev Vrag tiči v zrcalu - reklo avtoričine stare mame - "prispodablja prepoved gledanja lastne podobe v zrcalu in prenikanja v njeno globino, ki implicira izgubo tal", piše Krušič. Ta prepoved "gledati gledanje" se nato ponovi v družbeni resničnosti avtoričine družine, skupnosti njene rojstne vasi in režimu komunističnega diktatorja Nikolaja Ceausescuja.

Herta Müller se je rodila leta 1953 v nemškošvabski vasi Nitzkydorf v Romuniji. Na univerzi v Temišvarju je študirala germanistiko in romunski jezik in pozneje delala kot prevajalka in učiteljica nemščine. Kot prevajalko v strojni tovarni so jo odpustili, ker ni hotela sodelovati s tajno policijo Securitate. Leta 1982 je objavila (cenzuriran) prvenec, prozno zbirko Niederungen. Dve leti pozneje pa je s kolegi podpisala javno protestno pismo proti Ceausescujevem režimu. Njena dela pozneje niso smela več iziti v Romuniji. Leta 1987 je z možem emigrirala v Nemčijo. V slovenskem prevodu so poleg pričujočih esejev doslej izšli še romani Živalsko srce, Danes se raje ne bi srečala in Zaziban dih. Lani je v Ljubljani kot aktualna dobitnica Nobelove nagrade za literaturo odprla enega osrednjih dogodkov v okviru LSPK - festival Literature sveta - Fabula 2010.

ZVERJAD - PONATIS ZBIRKE KRATKIH ZGODB MAJE NOVAK

Bralec in bralka sta v zgodbah Maje Novak "vedno znova interpelirana k temu, da postajata tudi sama del enačb, ki jih izrisuje s svojo neizčrpno domišljijo in avtorsko spretnostjo. Gre preprosto za splet zobatih koles in osi. Posledica vstopa vanje je intenzivna in navdušujoča bralska izkušnja, ki ponuja v izkušanje dva od pomembnejših elementov odlične literature - fascinacijo in spoznanje", je v spremni besedi zapisala Ana M. Sobočan, ki jo je ob branju "neprestano spremljal občutek: ta ženska se vendar heca".

Maja Novak se je rodila leta 1960 na Jesenicah. Študirala je pravo. Leta 1988 je izšel njen prvenec Izza kongresa ali umor v teritorialnih vodah, kriminalka, ki je pri slovenskem bralstvu vzbudila veliko zanimanje. Sledil je kriminalni roman Cimre, pričujoča zbirka Zverjad, romana Karfanaum ali as killed in Mačja kuga. Sicer piše tudi za otroke, predvsem pa prevaja. Za Zverjad, ki je prvič izšla leta 1996 pri Cankarjevi založbi, in Cimre je leta 1997 prejela nagrado Prešernovega sklada. Tokrat so pri KUD Apokalipsa izdali drugo, dopolnjeno in popravljeno različico zbirke.

MOŽ, KI SE JE POGOVARJAL S PLIŠEM - NOVI ROMAN MATEJA KRAJNCA

V tokratni roman je Krajnc postavil zgodbo Lutecija Holta, župnika v odmaknjeni vasici. Njegovi starši so umrli v požaru, ko je bil še otrok, in zanj je skrbela teta. Ko Lutecij odraste, zanj in za njegovo še vedno trajajoče posttravmatično stanje skrbita zdravnika, brata Brojt. Holt se pozneje zaljubi v mlado vaščanko Rebeko Alighieri, ki jo imajo v vasi za malce premaknjeno. Zaradi nje zapusti župnijo in svoj stan, preselita se v mesto in dobita otroka. A po vasi začne povpraševati tujec, ki išče izginulo soprogo Izabelo Alighieri. Matej Krajnc (1975) je prvo pesniško zbirko izdal pri 13 letih. Leta 2002 je postal najmlajši član Društva slovenskih pisateljev. Doslej je izdal okoli 25 proznih in približno toliko pesniških del. Je tudi avtor številnih prevodov in glasbenih del.

KRSTA PO MERI - KRATKE ZGODBE SNJEŽANE MULIĆ

Krsta po meri je zbirka 16 grenko-sladkih, grobo-nežno in humorno-tragičnih zgodb o majhnih stvareh, ki običajno usodno vplivajo na življenje protagonistov. Čeprav so zgodbe kratke, se v njih zgodi veliko, običajno kaj presenetljivega in pretresljivega. Preobrat včasih vpelje kratka napoved, kot se to pripeti v zgodbi Marilyn, kjer avtorica zapiše: "Potem pa se je zgodilo nekaj, na kar Sejo ni računal," spet drugič pa avtorica bralcu pusti, da kar zdrsne v preobrat. To se zgodi denimo v zgodbi Balada o Haretu: "Že naslednje jutro so Hare in njegovih pet bratov in sester postali sirote: njihovi oče, mama in stric so umrli v belem fičku, ko so se vračali v Sarajevo", je v spremni besedi zapisala prevajalka Đurđa Strsoglavec, ki meni, da pripovedni svetovi v zbirki Krsta po meri niso oblikovani napol, pač pa so ukrojeni ravno po meri za zgodbe, ki jih bralec prebere hitro, pozabi pa počasi. Pričujoče zgodbe, avtoričin prvenec, so prva poslovenjena knjiga Snježane Mulić (1962).